| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Normativna ureditev sodnega izvedenstva v kazenskih postopkih
Gal Gorjup, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ureditev sodnega izvedenstva in vlogo sodnega izvedenca v kazenskem postopku. V začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme, kot sta izvedenstvo in izvedenec, ter kdo je sploh lahko sodni izvedenec in kako lahko nekdo to postane. Nato smo se osredotočili na potek procesa izvedenstva ter spoznali, kdo odreja izvedenstvo, kako se določi predmet izvedenstva, kakšen je potek dela sodnega izvedenca in predstavili dva najpomembnejša izdelka sodnega izvedenca – izvedenski izvid in mnenje, ki imata na sodišču dokazno vrednost. Predstavili smo oblike oziroma vrste sodnega izvedenstva in vsako podrobneje spoznali ter se seznanili z oblikami, ki jih Zakon o kazenskem postopku navaja kot obvezne. Nato smo na kratko opisali še eno izmed problematičnih področij sodnega izvedenstva v kazenskem postopku, in sicer izvedenstvo na področju spolne zlorabe otrok. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo opravili analizo sodbe Ustavnega sodišča U-I-132/95, ki je obravnavalo, ali je 2. odstavek 249. člena v sladu z Ustavo Republike Slovenije. Skozi diplomsko nalogo smo potrdili vse tri hipoteze, ki smo si jih zadali v uvodnem delu, in sicer prvo hipotezo, da sodišče ni strokovno usposobljeno za vsa področja in zato potrebuje pomoč sodnih izvedencev, ki sodišču pomagajo razumeti strokovna, ne pa pravna vprašanja. Druga potrjena hipoteza, da je sodni izvedenec v kazenskem postopku lahko vsak, ki je strokovnjak določenega področja, zato se mora na zahtevo kazenskega sodišča odzvati, ter tretja hipoteza, da je sodni izvedenec več kot zgolj priča v kazenskem postopku, zato mora biti nepristranski in morajo zanj veljati enaki pogoji izločitve, kot to veljajo za sodnika.
Ključne besede: diplomske naloge, sodni izvedenec, izvedenstvo, kazenski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (467,46 KB)

2.
Vloga in pomen sodnega izvedenca v družinsko pravnih sporih
Iva Maček, 2018, diplomsko delo

Opis: Družinsko pravo kot del civilnega prava je zaradi svoje vsebine za razliko od drugih področjih prava zelo specifično pravno področje. Zakonsko je urejeno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s tem zakonom pa se v skladu s 1. členom urejajo zakonska zveza, razmerje med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V sodne družinske postopke so poleg polnoletnih oseb, vključene tudi mladoletne osebe oziroma otroci. Sodišče je v skladu z načelom največje otrokove koristi primorano vedno zasledovati koristi otroka, ko odloča o trenutnih in nadaljnjih razmerah v družini. Otroci po Ustavi Republike Slovenije v skladu s 56. členom uživajo posebno varstvo in skrb.
Ključne besede: sodni izvedenec, družinsko pravo, družinski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 875; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Vloga izvedenca v kazenskem postopku
Matjaž Ajdič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo izvedenca v kazenskem postopku, ki sodi v kazensko-pravno področje. Naloga je teoretična, saj skozi teorijo predstavlja izvedenca, ki ima v kazenskem postopku vlogo, da za primer, ki ga obravnava, ugotovi dejanske okoliščine in dejstva, do katerih sodišče težje pride. Slednje namreč nima potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko samo brez ustreznih dokazov dokončno učinkovito izpeljalo kazenski postopek. Glavno vlogo, ki jo ima izvedenec v kazenskem postopku, predstavlja tudi izvid in mnenje. Naloga vsakega izvedenca pri tem pa je, da slednjega poda sodišču. Izvedenec je v diplomski nalogi predstavljen kot eden izmed treh subjektov kazenskega postopka, ki s svojim strokovnim znanjem sodišču nudi pomoč, da ta lažje sprejme dokončne odločitve. Namen izvedenca je namreč razjasniti tista dejstva, o katerih sodišče nima zadostnega strokovnega znanja, izvedenec pa lahko na podlagi izkušenj iz svojega področja hitreje najde rešitev za problem, ki ga sodišče obravnava. V diplomskem delu sta postavljeni hipotezi, preko katerih poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je vloga izvedenca v kazenskem postopku pomembna ter kakšna je razlika med izvedencem in pričo. Skozi jedro diplomske naloge želimo ugotoviti, kakšna je vsebina izvedenčeve vloge in katere so zakonske določbe o vlogi in nalogah izvedenca v kazenskem postopku ter kakšen problem v izvedenstvu predstavlja pristranskost. Opravljena je tudi analiza dveh sodb ustavnega sodišča in dveh sodb vrhovnega sodišča, predstavljen pa praktični primer izvedenstva o primeru Kamenik.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, izvedenstvo, izvedenci, izvedensko mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1392; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

4.
PRIČA IN IZVEDENEC V KAZENSKEM POSTOPKU
Simona Črnec, 2015, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek kot celota, predstavlja skupek dejanj državnih organov in drugih udeležencev v primeru, ko obstaja verjetnost, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Prav v tej fazi ugotavljanja dejanskega stanja, pa bistveno prispevajo h končni odločitvi sodišča procesni subjekti, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Diplomsko delo tako predstavlja analizo dveh pomembnih udeležencev v kazenskem postopku, to sta priča in izvedenec. V prvem delu diplomske naloge, je poudarek na priči ter njenem položaju v kazenskem postopku. Izpovedba priče o pomembnih okoliščinah, kot dokazno sredstvo, je njen najpomembnejši prispevek v kazenskem postopku. Oseba, ki je v nekem trenutku poklicana pred sodišče kot priča, ni vedno dolžna pričati. Tej dolžnosti se lahko pod posebnimi pogoji izogne, zaradi preprečevanja morebitnih konfliktov med osebami, ki so v tesnih odnosih. Zaradi svoje dolžnosti pričevanja, se lahko priča znajde tudi v situaciji, ko pomeni njeno znanje in vedenje o kaznivem dejanju, grožnjo za njeno življenje. V takem primeru, ji Zakon o zaščiti prič, nudi ustrezno varovanje z vključitvijo v program zaščite. V drugem delu pa je v ospredju izvedenec. Gre namreč za osebo, ki jo organ, ki vodi postopek, s pisno odredbo postavi na položaj izvedenca, v primeru, ko je za rešitev konkretnega primera potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima, in s katerim razpolaga izvedenec. Med izvedencem in pričo je kar nekaj razlik, kar se tiče njune dolžnosti in položaja, vendar lahko med njima zagotovo potegnemo kakšno vzporednico. Oba namreč zaznavata določena dejstva, ki pa jih podajata in interpretirata iz dveh različnih vidikov. Pri priči gre bolj za osebno, čustveno naklonitev do videnega, medtem ko mora izvedenec pri podaji svojega izvida in mnenja ostati objektiven in zadostiti potrebam po nepristranskosti.
Ključne besede: kazenski postopek, priča, dolžnost pričevanja, zaščita prič, privilegirana priča, izvedenec, izvid in izvedensko mnenje, nepristranskost
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1325; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (517,82 KB)

5.
VREDNOTENJE FORENZIČNIH DOKAZOV V PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ
Jasna Klevišar, 2012, diplomsko delo

Opis: T.i. CSI efekt in slovenski medijsko odmevni primeri so na laični javnosti pustili vtis, da sodišča strokovnih mnenj Nacionalnega forenzičnega laboratorija ne upoštevajo, ter da forenzični strokovnjaki svojega dela ne opravijo dovolj strokovno. Razne TV nadaljevanke so pustile vtis, da forenzični strokovnjak npr. najdene prstne sledi naloži v računalnik ter malce počaka, da mu le-ta ponudi odgovor oz. pozitivno individualno identifikacijo. Vendar je prikazano delo forenzičnega strokovnjaka v nadaljevankah večinoma zelo daleč od resnice. Namen diplomskega dela je bralca preko prikaza sodne prakse popeljati skozi težave in dejavnike s katerimi so se soočali forenzični dokazi oz. forenzični strokovnjaki v fazi sojenja, in ki so vplivali na to, da slovenska sodišča niso pripisovala forenzičnemu dokazu takšne dokazne vrednosti, kot jo ima danes. Poleg tega je namen raziskati ali so še vedno prisotne, glede na to, da obstajajo različni forenzični dokazi, ki jih lahko razdelimo glede na to ali je forenzični strokovnjak do njih prišel preko subjektivne ali analitske metode, razlike v njihovi dokazni vrednosti pred sodiščem.
Ključne besede: forenzični dokaz, forenzični strokovnjak, izvedenec, izvedensko mnenje, vrednotenje dokazov, dokazna vrednost, Nacionalni forenzični laboratorij, sodna praksa
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1799; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (985,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici