| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5277; Prenosov: 651
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)

2.
ZLORABA BOLNIŠKEGA STALEŽA IN IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Ajda Cunder, 2011, diplomsko delo

Opis: Izkoriščanje bolniškega staleža oz. njegova zloraba je ena najpogostejših kršitev iz delovnopravnega razmerja. Takšno dejanje je kršitev zadnje alineje 111. člena Zakona o delovnih razmerjih, ta pa ima za pravno posledico izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Postopek pred samo odpovedjo pogodbe mora temeljiti na zakonskih podlagah, zato je pomembno, da se postopek pravilno izvede in da se delavcu omogoči zagovor. Izpolnjene morajo biti še marsikatere druge predpostavke, saj ima nepravilna izvedba postopka za posledico nezakonitost izredne odpovedi. Proces, ki se odvija pred samo odpovedjo pogodbe je pomemben ne samo za delavca ampak tudi za delodajalca, zato se ga moramo lotiti pravilno. Ključnega pomena za ugotovitev zlorabe bolniškega staleža pa so laične kontrole. Vsaka oseba, ki je v delovnem razmerju se dnevno sooča s situacijami, ki so povezane z delom in odnosom med njo in njenim delodajalcem. Zaradi varstva pravic delavca pred neutemeljenim odpuščanjem, je zakonodaja naravnana v prid šibkejši stranki - v našem primeru je to delavec, zaradi česar se delodajalec velikokrat znajde v neugodnem položaju, v katerem se počuti, kot da ima "zvezane roke".
Ključne besede: Bolniška odsotnost Absentizem Zavarovanec Zloraba bolniškega staleža Nadzor bolniškega staleža Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 6914; Prenosov: 1214
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
ODSOTNOST Z DELA IN ZLORABA BOLNIŠKEGA STALEŽA
Dušica Mohorko Jug, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdravstveni absentizem je v Sloveniji zelo visok in je resen problem v naši družbi.Zelo pogoste so zlorabe bolniškega staleža, ko delavci ne spoštujejo navodil za zdravljenje in opravljajo razna pridobitna dela.
Ključne besede: absentizem, bolniški stalež, zloraba bolniškega staleža, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2450; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (422,65 KB)

4.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
Tina Žnider, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskala pravice in odgovornosti delavca in delodajalca v posameznem odpovednem razlogu. Preučila sem, s kakšnimi problemi se tako delavec kot delodajalec soočata v praksi pri redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V njem sem pojasnila utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in delavca. Najpogostejša oblika odpovedi pogodbe o zaposlitvi je redna odpoved iz poslovnih razlogov, saj novi Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča razporejanja delavcev kot prejšnja zakonodaja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se v praksi uporablja najmanj, saj še niso vse stvari dorečene v zakonu in bodo le-ti pojasnjeni s sodno prakso oz. že dosedanje izkušnje sodne prakse v povezavi s formalnimi postopki podaje odpovedi, kažejo na potrebne spremembe Zakona o delovnih razmerjih predvsem v smislu poenostavitve postopka odpuščanja. Upoštevanje postopkovnih zahtev vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe. Sodna praksa prikazuje, da se največ težav pojavlja prav pri procesnem delu odpovedi kot sta izvedba zagovora in vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: utemeljeni razlog, delavec, delodajalec, odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, sodna praksa
Objavljeno: 04.07.2013; Ogledov: 1757; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (401,13 KB)

5.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCA PO ZDR - 1
Anja Pivec, 2013, diplomsko delo

Opis: Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoča delavcu, da v primeru hujših kršitev obveznosti s strani delodajalca z enostransko izjavo volje povzroči takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja. Hujše kršitve obveznosti delodajalca, ki predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakon taksativno našteva. Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru zakonsko določenega razloga in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka oziroma časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. S sprejemom novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo aprila 2013 je bil krog razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca razširjen. Dodan je bil nov, osmi odpovedni razlog, ki se nanaša na plačevanje prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je nov Zakon o delovnih razmerjih tudi preoblikoval in spremenil nekatere že obstoječe odpovedne razloge ter jasneje uredil postopek, ki ga mora delavec izpeljati preden poda izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pomembno vlogo v okviru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo tudi sodišča, ki v morebitnem sporu presojajo zakonitost podane izredne odpovedi delavca in ob tem oblikujejo sodno prakso. S svojimi stališči in razlagami v njej dajejo odgovore na vprašanja, ki jih odpira zakonodajna ureditev. Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delodajalcu pozna tudi nemška delovnopravna zakonodaja. Pravna ureditev le tega je v pretežni meri enaka kot v slovenski zakonodaji.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, nov Zakon o delovnih razmerjih, pravice delavca, sodna praksa
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 2467; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (808,54 KB)

6.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR - 1
Neva Sulič, 2015, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela je predstavitev pomembnejših sprememb na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13. 3. 2013 in je pričel veljati 12. 4. 2013. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene posledice. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec izgubi redni dohodek za preživljanje in občutek varnosti. Po drugi strani odpoved pogodbe o zaposlitvi za delodajalca pomeni reorganizacijo delovnega procesa, kar lahko negativno vpliva na poslovanje, poleg tega pa delodajalca bremenijo dodatni stroški zaradi morebitnega selekcijskega postopka ob zaposlitvi novega delavca. S problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi se povezujejo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zato sem se v diplomskem delu dotaknila tako delodajalčevih, kot tudi delavčevih pravic in obveznosti. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1. Osredotočila sem se na primerjavo starega ZDR in novega ZDR-1, obenem pa sem k opisu sprememb in predstavitvi institutov vpletla tudi sodno prakso, saj sodišča z razlagami in zavzetimi stališči posredno tudi vplivajo na spremembe in odpirajo nova vprašanja o zadevni tematiki. Slovenija je imela na področju odpuščanja delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, zelo nefleksibilno ureditev, kar pa je vplivalo na to, da so in še vedno prevladujejo zaposlitve za določen čas. ZDR-1 je bil sprejet ravno z namenom večje fleksibilnosti pri zaposlovanju in zagotavljanju ustrezne varnosti za delavce, poleg tega pa je bil eden izmed vodilnih ciljev tudi skrajšanje in poenostavljenje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nova pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Najpomembnejši mednarodni pravni akti, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi, so Konvencija Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Priporočilo št. 166, Mednarodni pakt o kulturnih pravicah, Evropska socialna listina, Listina EU o temeljnih pravicah, Direktiva 98/59/ES o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti in ostale konvencije Mednarodne organizacije dela. Na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi je z ZDR-1 prišlo do pomembnih sprememb, vendar bosta šele čas in sodna praksa pokazala, kje se odpirajo nove problematike in kje bodo še potrebne spremembe.
Ključne besede: odpoved pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpravnina, odpovedni rok, posebno varstvo pred odpovedjo
Objavljeno: 28.07.2015; Ogledov: 1721; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

7.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELAVCA
Nastja Temlin, 2015, diplomsko delo

Opis: Poglavitni namen diplomskega dela je predstaviti institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca po ureditvi v Zakonu o delovnih razmerjih 1 (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13.3.2013, z začetkom veljave 12.4.2013. V diplomskem delu sem podrobneje predstavila pojem izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razloge za podajo te vrste odpovedi, kakšen je pravni položaj (pravice) delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, itd. S pomočjo sodne prakse sem skušala pojasniti razloge za podajo te vrste odpovedi delovnega razmerja, ter hkrati predstaviti konkretne primere in problematiko na področju izredne odpovedi s strani delavca. Obe stranki pogodbenega razmerja imata tako pri sklenitvi, kot tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi vsaka svoje pravice in dolžnosti, ki jih morata spoštovati. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pomemben institut na delovno pravnem področju, predvsem izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa predstavlja posebno vrsto odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se odnos med pogodbenima strankama tukaj še poslabša in ga v večini primerov več ni mogoče nadaljevati. Izredna odpoved delavca je mogoča le v primerih, ki jih določa ZDR-1, ter kot že navedeno, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank, delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. ZDR-1 je v delovno pravno področje prinesel veliko sprememb, vključujoč s spremembami na področju izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar šele sodna praksa sčasoma pokaže kje se pojavlja nova problematika in katera področja bo potrebno na novo urediti.
Ključne besede: institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, pravice in obveznosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih-1, posledice, sodna praksa
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 1545; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (195,30 KB)

8.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Marjeta Vene Bratec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo prikazali pravno ureditev pogodbe o zaposlitvi in njeno prenehanje z odpovedjo. Predstavili smo pravice, obveznosti ter odgovornosti na strani delavca in delodajalca v primeru individualne redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Podrobno smo zapisali aktivnosti, ki jih mora opraviti delodajalec oziroma delojemalec pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter posamezne faze postopka vodenja odpovedi. Vsak posamezen korak lahko vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izoblikovana sodna praksa nakazuje na dejstvo, da je za pravilno izpeljan postopek odpovedi potrebno upoštevati vse zakonsko določene obveznosti, zapisane v ZDR-1. Pomembni so prav vsi formalni postopki: podaja odpovedi znotraj določenih rokov, oblika in vsebina odpovedi ter vročanje. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez vsebinsko utemeljenega razloga je v primeru spora neveljavna. Sprememba delovnopravne zakonodaje v letu 2013 je prinesla nekatere poenostavitve v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcem ter zmanjšala administrativne ovire. Na drugi strani naj bi se povečala pravna varnost zaposlenih in zmanjšale zlorabe. Preučili smo poenostavitve in raziskali njihov vpliv na kršitve na tem področju. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona v praksi je pokazal, da so se zmanjšale kršitve na področju vročanja odpovedi in v samih postopkih pred podajo le-te, povečale pa so se kršitve delovnopravne zakonodaje nasploh.
Ključne besede: odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, postopek vodenja odpovedi, delavec, delodajalec
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 713; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

9.
Obstoj znakov kaznivega dejanja, ki pomeni kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu
Vida Borovinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Izredna odpoved PZ je skrajni ukrep, ki je na razpolago tako delodajalcu kot tudi delavcu. Gre za prenehanje PZ po hitrem postopku, zaradi obstoja utemeljenega zakonskega razloga, ki nadaljevanja delovnega pogodbenega razmerja več ne omogoča, niti do poteka odpovednega roka. Med utemeljene zakonske razloge na strani delavca prištevamo tudi kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti s strani delavca, ki izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja. Zaradi lažjega razumevanja problematike izpostavljene v tej magistrski nalogi sem najprej raziskala pomen pogodbenosti delovnih razmerij in same pravne narave PZ. Za lažje prepoznavanje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti delavca, sem podrobno izpostavila vse pogodbene obveznosti delavca, ki jih pogodbeni stranki dogovorita v PZ, kot tudi druge obveznosti, med katere spadajo obveznosti delavca, ki izhajajo iz delovne zakonodaje (zakoni, podzakonski akti,….) in iz kolektivnih pogodb. Samo v primeru, če obe pogodbeni stranki dobro poznata medsebojne obveznosti, lahko prepoznata tudi njihove kršitve. Izpostavljena problematika v tej magistrski nalogi povezuje področje delovnega prava s kazenskim pravom. Zaradi posebnosti obravnavane zakonske možnosti, ki obsega ugotavljanje znakov kaznivega dejanja, sem v omejenem obsegu raziskovala kazensko zakonodajo, teorijo in sodno prakso in s tem izpostavila pravila ugotavljanja znakov kaznivega dejanja, ki jih je dolžan spoštovati tudi delodajalec v postopku izredne odpovedi PZ. Spoštovanje navedenih pravil je potrebno, v kolikor želi delodajalec uspešno prestati presojo utemeljenosti svoje odločitve pred delovnim sodiščem. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS je izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi PZ v sodnem postopku presoja zakonitosti izredne odpovedi PZ v okviru odpovednih razlogov in obrazložitvi le-teh, pri tem pa delovno sodišče ne odloča o kazenskopravni odgovornosti delavca, mora pa pri presoji, ali ima delavcu očitana kršitev znake kaznivega dejanja, upoštevati, kako so ti (znaki kaznivega dejanja) določeni v KZ-1 in predvsem tudi, kako jih upošteva oziroma razlaga kazenskopravna teorija in sodna praksa. Ker postopek ugotavljanja znakov kaznivega dejanja v delovni zakonodaji ni določen, so delodajalci v zvezi njim prepuščeni zgolj svoji lastni presoji. Na prvi pogled takšna ureditev izgleda za delodajalca preprosta, analiza sodne prakse pa pokaže, da mora presoja obstoja znakov kaznivega dejanja zadostiti visokim standardom, ki veljajo za ugotavljanje znakov kaznivega dejanja pred delovnim kot tudi kazenskim sodiščem. Ob upoštevanju tovrstne strokovne usposobljenosti ugotovimo, da večina slovenskih delodajalcev z njo ne razpolaga. Po podrobnejši obravnavi problematike, sem prišla do zaključka, da je za uspešno izvedbo tovrstne izredne odpovedi PZ potrebno, s strani delodajalca, strokovno poznavanje tako delovne kot tudi kazenske zakonodaje, teorije in prakse. Obravnavana zakonska možnost izredne odpovedi PZ je v praksi uporabna, v nekaterih primerih s strani delodajalcev tudi uspešno izvedena, vendar ob nezadostnem poznavanju kazenske zakonodaje, za delodajalce precej tvegana, zato bi v prihodnje zakonodajalec moral razmisliti o spremembah.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, pogodbene oziroma druge delovne obveznosti delavca, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, znaki kaznivega dejanja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
SANKCIJE V PRIMERU KRŠITEV DELAVČEVIH OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Peter Črešnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Delovnopravno razmerje je v svojih temeljih obligacijsko pravno razmerje, ki pa zaradi svojih posebnosti ne more biti v celoti prepuščeno prostemu urejanju njegovih strank. Dejstvo je, da je delavec v delovnopravnem razmerju šibkejša stranka, ki je iz razloga ekonomske odvisnosti podrejena delodajalcu, zaradi česar bi brez posebne pravne ureditve imeli delodajalci prosto pot za izkoriščanje delavcev. Pomembnost delovnopravnega razmerja za družbo je privedla do razvoja posebne veje prava, to je delovnega prava. Stranke delovnega razmerja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi hkrati prevzamejo obveznosti ter pridobijo pravice, ki so jih v skladu z načeli obligacijskega prava dolžne spoštovati in izvrševati. V primeru kršitev obveznosti prevzetih s pogodbo o zaposlitvi nastopijo za kršitelja določene posledice oziroma sankcije, katerih intenziteta je odvisna od narave in teže kršitve ter subjektivnih okoliščin povezanih s kršiteljem. Navedeno velja za primere kršitev obveznosti s strani delavca, kar je podrobneje predstavljeno v diplomskem delu. Temeljni pravni vir za urejanje delovnih razmerij v Sloveniji je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Sprejet je bil kot odgovor na spremembo ekonomske klime, ki narekuje večjo fleksibilnost pri zaposlovanju oziroma odpuščanju delavcev, s čimer se lahko delodajalci hitreje prilagodijo razmeram na trgu. Kljub na prvi pogled delavcu neugodni ureditvi, pa je ZDR-1 ohranil zadostno varstvo delavčevih pravic pred delodajalčevimi samovoljnimi ukrepi in je zlasti na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi povsem v skladu s Konvencijo MOD št. 158 ter Evropsko socialno listino, ki ščitita delavca pred neutemeljeno odpovedjo. V primeru delavčevih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja pozna ZDR-1 naslednje ukrepe, ki jih ima delodajalec na razpolago zoper kršitelja: disciplinski ukrep, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Medtem, ko se z disciplinskim ukrepom ne sme trajno poseči v pravice delavca, ki je kršil prevzete obveznosti, pa sta tako redna odpoved iz krivdnega razloga kot izredna odpoved ukrepa, ki drastično posežeta v delavčevo socialno in ekonomsko sfero. Iz tega razloga mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) skrajnje sredstvo zoper kršitelja, ki se uporabi le v primerih težjih kršitev obveznosti, disciplinski ukrep pa v ostalih primerih lažjih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se lahko poda le, če za njo obstaja utemeljen razlog, izredna pa zgolj iz razlogov, ki so taksativno našteti v ZDR-1, kar je razumljivo, saj izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pozna odpovednega roka in učinkuje z njeno vročitvijo, zaradi česar izbira razlogov za utemeljitev izredne odpovedi ne more biti prepuščena delodajalcu. V primerih, ko delavec s kršitvijo svojih obveznosti delodajalcu povzroči škodo, ima delodajalec pravico zahtevati povrnitev škode. Ob splošnih predpostavkah odškodninske odgovornosti pa za te primere veljajo določene posebnosti, ki so prav tako urejene z ZDR-1. V primerih, ko delavec meni, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana neutemeljeno, mu ZDR-1 nudi sodno varstvo. Z odločitvami delovnih sodišč ter ne nazadnje tudi Vrhovnega sodišča RS se oblikuje sodna praksa, ki je izrednega pomena za poenotenost bodočih odločitev v podobnih zadevah ter za krepitev pravne varnosti. Poleg sodnega je delavcu omogočeno tudi izvensodno varstvo, ki pripomore k mirnejšemu reševanju morebitnih sporov ter sprejemu odločitev sprejemljivih za obe stranki.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, disciplinski ukrepi, odškodninska odgovornost delavca
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 2039; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (897,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici