1. Kalivost vrtne kreše kot indikator zrelosti komposta izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloAnna Toplak, 2025, diplomsko delo Opis: Kompost iz izrabljenega gobjega substrata (IGS) bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus (Jacq. ex Fr.) P. Kumm.) je pomemben vir za trajnostno kmetijstvo, saj omogoča recikliranje odpadnega materiala po pridelavi gob. V diplomskem delu smo s kalitvenim testom na vrtni kreši (Lepidium sativum L.) ocenjevali zrelost komposta. IGS smo kompostirali 84 dni, vzorčili na 14 dni in iz vzorcev pripravili vodne ekstrakte (1 : 10) za kalitvene teste v petrijevkah pri 25 °C. Analizirali smo indekse kalivosti in dolžino korenin ter nadzemnih delov rastlin. Skupna kalivost je bila pri vseh obravnavanjih visoka (95–99,9 %) in primerljiva s kontrolo (99,5 %). Jasne razlike so se pokazale pri indeksih kalitve, ki opišejo tudi dinamiko procesa: vzorci, kompostirani 14 in 28 dni, so izkazali fitotoksičnost, medtem ko so bili po 56 dneh rezultati primerljivi s kontrolo. V kasnejših obdobjih (70–84 dni) je kompost celo spodbujal rast nadzemnega dela, v celoti pa so bile rastline dolge 110–118 mm in primerljive s kontrolo (108 mm). Na podlagi rezultatov sklepamo, da IGS doseže primerno zrelost za uporabo kot gnojilo po najmanj 56 dneh kompostiranja.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, zrelost komposta, vrtna kreša
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
2. Vpliv kompostiranega gobjega substrata na sestavo določenih talnih mikroorganizmov v posameznem letnem času : magistrsko deloEva Tratnik, 2025, magistrsko delo Opis: Mikroorganizmi v tleh so temeljnega pomena za vzdrževanje zdravih in rodovitnih tal. Cilj magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka kompostiranega gobjega substrata, ki je stranski produkt vedno hitreje rastoče proizvodnje gob, na raznovrstnost in število talnih mikroorganizmov. Izrabljen in kompostiran gobji substrat se je uporabil za gnojenje gred na treh različnih kmetijah (integrirani, ekološki in biodinamični). Raznovrstnost in številčnost mikroorganizmov se je določala med gredami z različnimi obdelavami: negnojena greda (C); greda, gnojena s standardnim načinom gnojenja (S) na določeni kmetiji; ter greda, gnojena s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom, kjer je substrat nadomestil polovično (S+IGS) ali celotno količino (IGS) dodanega N v primerjavi s standardnim gnojenjem. Rezultati so pri vseh vključenih skupinah (aktinomicete, skupno število mikroorganizmov in glive) pokazali najnižje število mikroorganizmov pozimi. Sezonske razlike so imele velik vpliv v prehodu iz zime v toplejše obdobje, razlike med pomladjo, poletjem in jesenjo pa so bile manj izrazite. Največji potencial za spodbujanje mikrobne rasti na vseh treh kmetijah, predvsem v toplejših mesecih, je imel IGS. Proti pričakovanjem kombinacija gnojil (S+IGS) v večini primerov ni prikazala sinergističnih učinkov na zvišanje števila mikroorganizmov. Semi-kvalitativna analiza je pokazala, da je IGS z uvedbo novih kolonij prav tako ugodno vplival na raznovrstnost mikroorganizmov v tleh na vseh treh kmetijah, pri čemer je bil ta učinek najbolj izrazit v poletnem in zimskem obdobju. Kombinirano gnojenje prav tako ni pokazalo sinergističnega učinka.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, talni mikroorganizmi, ekološko gnojilo
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,87 MB) |
3. Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko deloNastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje
zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloVal Šenekar, 2024, diplomsko delo Opis: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Ključne besede: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,63 MB) |
5. Vpliv gnojenja z izrabljenim gobjim substratom na aktivnost talnih encimov v posameznih letnih časih : magistrsko deloAna Štuhec, 2024, magistrsko delo Opis: Izrabljen substrat za gobe (IGS) je stranski proizvod gojenja gob, ki sestoji iz raznovrstnih organskih materialov. Po nekaj sezonah rabe se substrat izčrpa in praviloma velja za odpadek, vendar sodobne raziskave nakazujejo številne koristne možnosti uporabe izrabljenega gobjega substrata. V projektni raziskavi se je IGS uporabljal kot organsko gnojilo na treh različnih lokacijah v ekološki, integrirani in biodinamični pridelavi paradižnika v rastlinjakih. V vsaki od pridelav se je v triplikatih testiralo gnojenje z SMS, standardno gnojenje (S), SMS+S in kontrola brez gnojenja. V sklopu magistrskega dela smo na obravnavanih lokacijah jemali vzorce zemlje v vseh letnih časih, v vzorcih pa smo analizirali aktivnost encimov N-acetil-glukozaminidaza (NAG), fosfataza (PHOS), beta-glukozidaza (β0GLU), arilsulfataza (ARS), ureaza (URE), arilamidaza (ARN), alkalna fosfataza (PAK) in kisla fosfataza (PAC) po standardu ISO 20130:2018- Kakovost tal - Merjenje encimske aktivnosti v vzorcih tal s kolorimetričnimi substrati na mikrotitrski plošči. Primerjali smo razlike v encimski aktivnosti med posameznimi letnimi časi ter med različnimi načini gnojenja. Rezultati so pokazali, da različni letni časi vplivajo na aktivnost encimov v tleh, medtem ko dodatek gobjega substrata kot gnojila ne povzroči nujno povišanja encimske aktivnosti.
Ključne besede: talni encimi, izrabljen gobji substrat, aktivnost, gnojenje, kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 85
Celotno besedilo (3,58 MB) |
6. Vpliv izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kemijske ter fizikalne lastnosti paradižnika v konvencionalnem sistemu pridelave : diplomsko deloMihael Korez, 2023, diplomsko delo Opis: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 567; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,52 MB) |
