| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZHODNO OBDAVČENJE - DOPUSTNI OKVIRI OBDAVČITVE MIGRACIJ IN PRENOSA PREMOŽENJA ZNOTRAJ EU
Jerica Dolšak Van Rijnsoever, 2016, magistrsko delo

Opis: Številne države obdavčujejo latentne kapitalske dobičke, ki nastanejo na njenem območju, pa v času davčne emigracije še niso realizirani. Davčna obveznost nastane na podlagi domneve o odsvojitvi premoženja v trenutku pred izgubo davčnega rezidentstva oziroma pred prenosom sredstva v drugo državo. Države članice EU se v omejenem obsegu s sklepanjem mednarodnih davčnih konvencij ter s spoštovanjem prava EU odpovedujejo svoji suvereni pravici do pobiranja ali predpisovanja davčnih obveznosti. Vzorčna davčna konvencija OECD dodeljuje pravico do obdavčitve kapitalskih dobičkov državi, kjer je davčni zavezanec rezident v času odsvojitve kapitala. Pri tem si avtorji različno razlagajo vsebino pojma »odtujitev premoženja«. Številni avtorji zagovarjajo, da se domnevna odsvojitev lahko razlaga kot »odtujitev« v smislu 13(5) člena Vzorčne davčne konvencije OECD ter da izhodno obdavčenje ne pomeni prekoračitev sklenjenih mednarodnih davčnih pogodb. V izogib dvomom o pravilni interpretaciji navedenih mednarodnih pogodb nekatere države že v mednarodni davčni pogodbi nedvomno določajo pravice do obdavčitve z izhodnim davkom. Izhodno obdavčenje predstavlja omejitev svobodi ustanavljanja (49. člen PDEU), ki pa je opravičljiva iz razloga v javnem interesu, to je pravice do obdavčitve dohodka, nastalega na območju države članice. Ukrepi za zagotovitev izhodnega obdavčenja morajo biti sorazmerni glede na opravičljiv cilj, ki ga zasledujejo. Tako se posamezniku lahko naložijo izhodni davki, vendar le z odlogom plačila davka do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov. Pri določanju davčne obveznosti se upoštevajo bodoča zmanjšanja vrednosti kapitala, če se le-ta ne upoštevajo v državi imigracije. Gospodarska družba mora imeti možnost izbire med takojšnjim plačilom davka ali odlogom oziroma obročnim odplačilom davčne obveznosti. Za odobritev odloga se lahko v primeru izkazanega tveganja za neplačilo davka zahteva zavarovanje. Prav tako se lahko v času odloga davčna obveznost obrestuje. Izhodni davki so v skladu s pravom EU in mednarodnim davčnim pravom. Predstavljajo pravično razdelitev davčne obveznosti med državami glede na kraj nastanka obdavčljivega dohodka. Slovenski davčni sistem možnosti obdavčitve latentnih kapitalskih dobičkov ob emigracijah posameznikov ali družb ne ureja. Izjema je obdavčitev skritih rezerv pri čezmejnih združitvah ali delitvah, v kolikor niso podani pogoji za odlog. Menim, da je glede na načelo davčne teritorialnosti in razvoj prava EU tud v Sloveniji smiselno uvesti izhodno obdavčenje.
Ključne besede: Izhodni davki, emigracija, imigracija, čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, čezmejni prenos sredstev, Vzorčna davčna konvencija OECD, vrednotenje sredstev po tržni vrednosti, izogibanje davkom, davčna teritorialnost.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 613; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Treaty shopping kot (ne)primerna raba sporazumov o izogibu dvojnega obdavčevanja
Danijela Drekonja, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Treaty shopping je oblika izogibanja davkom, ki se uporablja za zmanjševanje davčne osnove in prenašanje dobičkov pri čezmejnih transakcijah. Je praksa, ko mednarodne korporacije z uporabo prehodne družbe izkoristijo sklenjene davčne sporazume z jurisdikcijami, ki imajo ugodnejšo obdavčitev. V večini shem treaty shoppinga ni vprašanje, ali gre za zakonito ravnanje oziroma davčno utajo, temveč za vprašanje, ali gre za primerno davčno prakso minimiranja davčne obveznosti ali pa gre za neprimerno uporabo sporazumov oziroma agresivno davčno načrtovanje. V magistrski nalogi smo analizirali in razmejili kdaj gre za davčno načrtovanje z uporabo treaty shoppinga, ki je sprejemljivo in zakonito in kdaj gre za načrtovanje, ki ni v skladu z namenom sporazumov o izogibu dvojnega obdavčevanja. V nalogi so predstavljeni in analizirani pristopi, ki zavirajo nezaželeno uporabo sporazumov z vidika OECD in ZDA. Primerjali smo oba pristopa ter analizirali njune prednosti in slabosti. Analizirane so določbe treaty shoppinga v razmerju do prava EU in sodne prakse Sodišča EU.
Ključne besede: treaty shopping, prehodna družba, (ne)primerna uporaba sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zloraba sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, izogibanje davkom
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 408; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici