1. Obdavčitev digitalnega gospodarstva : magistrsko deloMarko Kristofič, 2022, magistrsko delo Opis: Digitalizacija je v svet ponesla četrto industrijsko revolucijo. Visoka mobilnost, neopredmetena sredstva, pomanjkanje fizične prisotnosti in klasičnih oblik stalnih poslovnih enot so le nekatere izmed dilem, ki so zakonodajalce postavili pred vprašanje, ali se z novostmi spopadati posamično ali problematiko urediti celostno. Paleta novih poslovnih modelov kot tudi digitalizacija že obsoječih, je tehtnico nagibala v prid sprejetju celostne mednarodne rešitve.
EU in OECD predstavljata dve glavni gonilni sili na področju razvoja novih davčnih ukrepov za pravično mednarodno obdavčitev digitalnega gospodarstva. Posebej pravila EU pri prilagoditvi obračunavanja DDV kažejo na nujnost hitre prilagoditve sistema obdavčitve za digitalno gospodarstvo. Evropska komisija je v želji po prilagoditvi novim razmeram na evropskem trgu predlagala sveženj za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva, s katerim bi začasno obdavčili dohodke od nekaterih digitalnih storitev, trajneje pa bi se oblikoval nov koncept pomembne digitalne prisotnosti. Neuspeh obeh predlaganih ukrepov je vodil v zastoj urejanja predmetne problematike na ravni EU.
Dogovor, dosežen pod okriljem OECD, prestavlja prvi večji korak k spremembi tradicionalnih mednarodnih davčnih pravil. Projekt BEPS je vodil do prvih idejnih rešitev in nazadnje dejanskih predlogov, izmed katerih se je konsenz dosegel s predlogom, ki je razdeljen na dva dela. Prvi steber zajema razširitev pooblastil držav za obdavčitev dobičkov podjetij, ki poslujejo v njihovi državi, vendar tam nimajo fizične prisotnosti. Hkrati bo uvedba prvega stebra ukinila vse sprejete enostranske ukrepe držav. Drugi steber globalnega davčnega dogovora uvaja najnižjo efektivno davčno stopnjo 15 odstotkov ter vključuje tri pravila za dosego tega cilja – pravilo vključitve dohodka (income inclusion rule), pravilo premalo obdavčenega dobička (under-taxed profits rule) in pravilo podvrženosti obdavčitvi (subject to tax rule).
Vendar pa je bila pot do sprememb na mednarodnem nivoju dolga, kar je zakonodajalce in teoretike vodilo v iskanje enostranskih rešitev predmetne problematike. Tako so se v praksi kot teoriji pojavile oblike obdavčitve, vendar pa se enostransko urejanje problematike v praksi ni izkazalo kot učinkovito, saj se strošek prepogosto enostavno prenese na končnega uporabnika. Nova pravila, dogovorjena v sklopu globalnega davčnega dogovora, ciljajo na ustavitev dirke proti dnu v mednarodnem davčnem pravu za namene. Skušalo se bo omejiti davčno načrtovanje in povečati efektivne davčne stopnje, predvsem v jurisdikcijah z nizko stopnjo obdavčitve.
Ključne besede: BEPS akcijski načrt, stalna poslovna enota, davek na digitalne storitve, kraj obdavčitve, izogibanje davkom, davčno načrtovanje, prenos dobička
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 811; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (522,59 KB) |
2. Najnovejši razvoj reguliranja hibridnih neskladij v evropski uniji in vpliv na slovensko davčno zakonodajoTina Ristić, 2021, magistrsko delo Opis: Trenutna pravila na področju mednarodnega obdavčevanja niso v koraku s časom. Tako s političnega kot ekonomskega vidika predstavljajo pomanjkljivosti v pravilih vse večji problem. S tem se pojavlja težnja po ustreznih regulacijah. Sodoben poslovni svet vse pogosteje uporablja agresivno davčno načrtovanje; zato je med drugim cilj članic EU z ustreznimi ukrepi doseči čim višjo raven zaščite notranjega trga. Do hibridnih neskladij pride zaradi razlik med pravnimi opredelitvami finančnih instrumentov ali subjektov, kar pa v vzajemnem delovanju dveh različnih pravnih sistemov pogosto privede do dvojnega odbitka ali pa do odbitka dohodka v prvi državi in nevključitev dohodka v davčno osnovo v drugi državi. Te razlike predvsem multinacionalke izkoriščajo sebi v prid in se na tak način izognejo plačilu davkov. Direktivi ATAD 1 in 2 davčno urejata pravila proti praksam, kjer pride do izogibanja plačila davkov, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga in v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami. Direktivi temeljita na ukrepih in priporočilih, ki si bili izdani iz strani OECD znotraj BEPS-ovega akcijskega načrta 2 v boju proti eroziji davčne osnove in preusmerjanjem dobička. Trg, ki je sestavljen iz več močno povezanih gospodarstev, za dobro in učinkovito delovanje potrebuje skupne rešitve, ki pa se jim morajo prilagoditi vse članice. Usklajen strateški pristop na ravni Evropske unije je ključ do uspeha pri odpravljanju neskladij na področju obdavčevanja.
Ključne besede: Hibridna neskladja, OECD, BEPS, izogibanje davkom, ATAD.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 759; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,76 MB) |
3. Treaty shopping kot (ne)primerna raba sporazumov o izogibu dvojnega obdavčevanjaDanijela Drekonja, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Treaty shopping je oblika izogibanja davkom, ki se uporablja za zmanjševanje davčne osnove in prenašanje dobičkov pri čezmejnih transakcijah. Je praksa, ko mednarodne korporacije z uporabo prehodne družbe izkoristijo sklenjene davčne sporazume z jurisdikcijami, ki imajo ugodnejšo obdavčitev. V večini shem treaty shoppinga ni vprašanje, ali gre za zakonito ravnanje oziroma davčno utajo, temveč za vprašanje, ali gre za primerno davčno prakso minimiranja davčne obveznosti ali pa gre za neprimerno uporabo sporazumov oziroma agresivno davčno načrtovanje. V magistrski nalogi smo analizirali in razmejili kdaj gre za davčno načrtovanje z uporabo treaty shoppinga, ki je sprejemljivo in zakonito in kdaj gre za načrtovanje, ki ni v skladu z namenom sporazumov o izogibu dvojnega obdavčevanja. V nalogi so predstavljeni in analizirani pristopi, ki zavirajo nezaželeno uporabo sporazumov z vidika OECD in ZDA. Primerjali smo oba pristopa ter analizirali njune prednosti in slabosti. Analizirane so določbe treaty shoppinga v razmerju do prava EU in sodne prakse Sodišča EU.
Ključne besede: treaty shopping, prehodna družba, (ne)primerna uporaba sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zloraba sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, izogibanje davkom
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 1160; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,06 MB) |
4. IZHODNO OBDAVČENJE - DOPUSTNI OKVIRI OBDAVČITVE MIGRACIJ IN PRENOSA PREMOŽENJA ZNOTRAJ EUJerica Dolšak Van Rijnsoever, 2016, magistrsko delo Opis: Številne države obdavčujejo latentne kapitalske dobičke, ki nastanejo na njenem območju, pa v času davčne emigracije še niso realizirani. Davčna obveznost nastane na podlagi domneve o odsvojitvi premoženja v trenutku pred izgubo davčnega rezidentstva oziroma pred prenosom sredstva v drugo državo.
Države članice EU se v omejenem obsegu s sklepanjem mednarodnih davčnih konvencij ter s spoštovanjem prava EU odpovedujejo svoji suvereni pravici do pobiranja ali predpisovanja davčnih obveznosti. Vzorčna davčna konvencija OECD dodeljuje pravico do obdavčitve kapitalskih dobičkov državi, kjer je davčni zavezanec rezident v času odsvojitve kapitala. Pri tem si avtorji različno razlagajo vsebino pojma »odtujitev premoženja«. Številni avtorji zagovarjajo, da se domnevna odsvojitev lahko razlaga kot »odtujitev« v smislu 13(5) člena Vzorčne davčne konvencije OECD ter da izhodno obdavčenje ne pomeni prekoračitev sklenjenih mednarodnih davčnih pogodb. V izogib dvomom o pravilni interpretaciji navedenih mednarodnih pogodb nekatere države že v mednarodni davčni pogodbi nedvomno določajo pravice do obdavčitve z izhodnim davkom.
Izhodno obdavčenje predstavlja omejitev svobodi ustanavljanja (49. člen PDEU), ki pa je opravičljiva iz razloga v javnem interesu, to je pravice do obdavčitve dohodka, nastalega na območju države članice. Ukrepi za zagotovitev izhodnega obdavčenja morajo biti sorazmerni glede na opravičljiv cilj, ki ga zasledujejo. Tako se posamezniku lahko naložijo izhodni davki, vendar le z odlogom plačila davka do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov. Pri določanju davčne obveznosti se upoštevajo bodoča zmanjšanja vrednosti kapitala, če se le-ta ne upoštevajo v državi imigracije. Gospodarska družba mora imeti možnost izbire med takojšnjim plačilom davka ali odlogom oziroma obročnim odplačilom davčne obveznosti. Za odobritev odloga se lahko v primeru izkazanega tveganja za neplačilo davka zahteva zavarovanje. Prav tako se lahko v času odloga davčna obveznost obrestuje.
Izhodni davki so v skladu s pravom EU in mednarodnim davčnim pravom. Predstavljajo pravično razdelitev davčne obveznosti med državami glede na kraj nastanka obdavčljivega dohodka. Slovenski davčni sistem možnosti obdavčitve latentnih kapitalskih dobičkov ob emigracijah posameznikov ali družb ne ureja. Izjema je obdavčitev skritih rezerv pri čezmejnih združitvah ali delitvah, v kolikor niso podani pogoji za odlog. Menim, da je glede na načelo davčne teritorialnosti in razvoj prava EU tud v Sloveniji smiselno uvesti izhodno obdavčenje.
Ključne besede: Izhodni davki, emigracija, imigracija, čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, čezmejni prenos sredstev, Vzorčna davčna konvencija OECD, vrednotenje sredstev po tržni vrednosti, izogibanje davkom, davčna teritorialnost.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1425; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,88 MB) |
