| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica stranke do dokaza po ZPP in v sodni praksi : magistrska naloga
Tomaž Škerget, 2020, magistrsko delo

Opis: Strankina pravica do dokaza je zelo visoko varovana pravica. Gre namreč za varstvo temeljne človekove pravice na najvišji ravni, v okviru Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Na nacionalni ravni pravico varuje Ustava RS in v tem konkretnem delu tudi Zakon o pravdnem postopku. Seveda pravica ni zgolj del civilnega prava, temveč tudi kazenskega. Prva težava je že z možnostjo prenosa ureditve oziroma zaščite te pravice s kazenskega na civilno pravo. Prej omenjena Konvencija se sicer uporablja tako v kazenskem kot tudi v civilnem postopku, gre pa za najsplošnejše varstvo. Tudi Ustava RS ima zapisano zelo splošno definicijo varovanja pravice, ki je obravnavana v tem delu. Dejstvo je, da se ureditev v pravdni postopek ne more prenesti z ureditve v kazenskem postopku. Pomembno vlogo pri oblikovanju tako splošnih pravic imajo seveda sodišča. Najvišje varstvo torej nudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki veliko težavo kršitve te pravice vidi v obrazložitvi nacionalnih sodišč o (ne)uporabi dokazov, pri čemer sodnik uporablja prosto presojo dokazov. Sodišče, ki odloča v konkretnem sporu med strankama, mora svoje odločitve zmeraj dobro obrazložiti; ta standard je bolje razložen v samem magistrskem delu, na splošno pa je mogoče povzeti, da mora obrazložitev sodnika prepričati tako stroko kot tudi stranke, torej profesionalca in laika. Stranki mora biti za pravilno izveden postopek med drugim dana možnost, da je prisotna ob izvajanju dokazov, pri čemer velja tudi načelo neposrednosti, po katerem sodnik ne sme sodelovati zgolj z eno stranko. Stranki mora biti omogočeno tudi aktivno sodelovanje pri zasliševanju prič in izvedencev ter podajanje svojih pravnih naziranj. Za sodnika pa obstaja tudi možnost, da ob omogočanju pravice stranki do dokaza naleti na pravico nasprotne stranke, na primer pravico do zasebnosti. V tem primeru mora sodnik, ki vodi postopek, tehtati, kateri pravici dati prednost, pri čemer mora presoditi, katera pravica prinaša večjo korist oziroma manjšo škodo.
Ključne besede: civilno pravo, kontradiktornost, pravica do izjave, dejstva, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1073; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (424,36 KB)

2.
3.
RAZKRITJE DOKUMENTOV IZ PROGRAMA PRIZANESLJIVOSTI V CIVILNOPRAVNIH ODŠKODNINSKIH TOŽBAH
Natalija Vinčec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica do odškodnine prava EU je lahko v nekaterih primerih v nasprotju z učinkovitostjo javnega izvrševanja pravil EU o konkurenci s strani Evropske komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Tako je v primeru, ko žrtev kršitve pravil EU o konkurenci zaprosi za dostop do dokumentov, ki jih je organ, pristojen za konkurenco, pridobil v okviru programa prizanesljivosti. Razkritje teh dokumentov bi bilo škodljivo za udeležence kartela, na način, da bi jih odvrnilo od sodelovanja v okviru programa prizanesljivosti. Prav tako bi njihovo razkritje zmanjšalo privlačnost in učinkovitost programov prizanesljivosti na ravni EU ali nacionalni ravni. Po drugi strani pa ti dokumenti vsebujejo informacije, ki jih žrtve kršitev pravil EU o konkurenci potrebujejo za utemeljitev odškodninske tožbe. Magistrsko delo preučuje načine dostopa do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica poskuša na podlagi analize sodne prakse Sodišč EU, nacionalnih sodišč držav članic, sodišč tretjih držav in Evropskega sodišča za človekove pravice odgovoriti na vprašanje ali se naj žrtvam kršitev pravil EU o konkurenci zagotovi dostop do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica prav tako opozori tudi na težave pri dostopu do navedenih dokumentov, ki so posledica odsotnosti pravno zavezujočih aktov na ravni EU. V zadnjem delu magistrskega dela je pozornost namenjena reformi programa prizanesljivosti in sprejetim ukrepom na ravni EU, katerih namen je zagotoviti učinkovito izvrševanje pravil EU o konkurenci.
Ključne besede: dokumenti programa prizanesljivosti, izjave zaradi prizanesljivosti, predhodne informacije, razkritje, program prizanesljivosti, pravica do odškodnine, odškodninska tožba
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 1177; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (644,89 KB)

4.
OPCIJSKA OBDAVČITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST PRI PROMETU NEPREMIČNIN
Nevenka Simić Mićunović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi, ki so povezani z nepravočasno predložitvijo izjave, kot enim izmed pogojev za uporabo pravice do izbire za obdavčitev (opcijska obdavčitev) pri prometu z nepremičninami, ki jo predvideva Direktiva v 137. členu in ZDDV-1 v 45. členu. Slednji določa, da mora biti izjava predložena davčnemu organu pred opravljeno dobavo s strani obeh pogodbenih strank. Iz strokovne in sodne prakse izhaja, da pogodbeni stranki dostikrat ne znata pravilno opredeliti trenutka dobave z nepremičnino, kar je najpogosteje razlog, da pride do zamude pri predložitvi izjave. Posledica takega dejanja se izraža v nepriznavanju pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri kupcu, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za opcijsko obdavčitev izpeljanega posla in v obveznosti popravka odbitka davka pri prodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali taka posledica predstavlja kršitev načela nevtralnosti in sorazmernosti, ki sta dve izmed osnovnih načel skupnega sistema davka na dodano vrednost, zato je potrebno ugotoviti, ali so pogoji za opcijsko obdavčitev, predpisani z ZDDV-1 in predvsem pogoj predložitve izjave v skladu s smernicami Direktive in pravom EU. Dejstvo je, da morajo države članice pri določanju nacionalne zakonodaje in ukrepov spoštovati pravni red EU (npr. uredbe, direktive ipd.) in v okviru tega pri sprejemanju ukrepov ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Iz prakse Sodišča EU izhaja, da imajo države članice pri določanju pogojev za opcijsko obdavčitev široko diskrecijsko pravico, kar pomeni, da so samostojne pri določanju pogojev za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev in tudi pri določanju omejitev obsega te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati načela skupnega sistema davka na dodano vrednost, predvsem načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, opcijska obdavčitev, nepremičnine, pravica do odbitka vstopnega davka, nepravočasna predložitev izjave, transakcije z nepremičninami, oprostitve, trenutek dobave, diskrecijska pravica (pravica do proste presoje), načelo davčne nevtralnosti, načelo sorazmernosti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1757; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
Uporaba kriterijske vsebinske analize za ocenjevanje verodostojnosti izjav pri osumljencih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Damjana Dolinar, 2015, diplomsko delo

Opis: V preiskovalnih in sodnih postopkih se pogosto postavlja vprašanje verodostojnosti pričanja. V ta namen so se razvile različne tehnike in metode za ugotavljanje zavajanja in večina izmed njih več pozornosti namenja nebesednemu vedenju kot pa vsebini govora. Vendar pa obstajajo tudi metode, ki se nanašajo na besedno vedenje in ena izmed njih se imenuje Ocenjevanje veljavnosti izjav. Omenjena metoda velja za najboljšo besedno metodo preverjanja resničnosti izjav, ki ima zadovoljivo točnost in je v nekaterih državah Srednje in Severne Evrope, za razliko od Slovenije, zelo razširjena in uveljavljena. V diplomski nalogi sem predstavila teoretično ozadje metode, njeno izvedbo in veljavnost ter uporabnost v praksi. Posebno pozornost sem namenila opisu Kriterijske vsebinske analize, ki predstavlja glavni in najpomembnejši del metode in temelji na osnovni domnevi, da se resnična izjava o dogodku vsebinsko in kakovostno razlikuje od izmišljene izjave. Podrobno je tudi opisanih vseh 19 vsebinskih kriterijev, ki označujejo resničnost izjav, pri tem pa odsotnost katerega od njih ne pomeni nujno, da je izjava izmišljena. Ugotovitve raziskav pa so potrdile hipotezo, da je prisotnost kriterijev višja pri resničnih izjavah kakor pri izmišljenih. Čeprav je bila metoda prvotno namenjena ocenjevanju resničnosti izjav otrok, domnevnih žrtev spolnih zlorab, so raziskave pokazale, da je uporabna tudi za ocenjevanje izjav odraslih in tudi v primerih, ki niso povezani s spolno zlorabo. Raziskovalci kot glavni pomanjkljivosti metode izpostavljajo različno usposobljenost ocenjevalcev in merila, po katerih odločajo, ali je pričanje resnično ali ne.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, informativni pogovor, izjave, verodostojnost, kriterijska vsebinska analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.02.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (525,72 KB)

6.
Ocenjevanje verodostojnosti izjav s tehniko nadzorovanja resničnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mirjam Gominšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Star slovenski pregovor pravi, da ima laž kratke noge, pa vendar ni vedno tako. Ljudje imamo pogosto težave pri prepoznavanju laži in ugotavljanju prevar, zato smo velikokrat »popeljani na led«. Poznavanje resnice v vsakdanjem življenju in v poslovnem svetu je ključnega pomena za sklepanje pravih odločitev. Pomembnost ugotavljanja verodostojnosti pričanja priče ali izjave osumljenca v predkazenskem in sodnem procesu, je tako še večje. Strokovnjaki opozarjajo tako na verbalne kot neverbalne znake laganja. Ti pa vedno niso zanesljivi oziroma niso enoznačni in enotni za vse. Torej ni univerzalnega znaka oziroma recepta za odkrivanje laži. Zato strokovnjaki iščejo inovativnejše in učinkovitejše tehnike, ki bi omogočile ocenjevanje verodostojnosti izjav s čim večjo zanesljivostjo. Ena izmed novejših tehnik je tako imenovana tehnika nadzorovanja resničnosti (ang. Reality Monitoring). Bistvo te tehnike je, da se spomini na resnično doživete dogodke razlikujejo v sami kvaliteti od spominov izmišljenih dogodkov in vsebuje 8 kriterijev na podlagi katerih se presoja verodostojnost izjav. Raziskovalci se opirajo na dejstvo, da je resnica spomin na doživet dogodek, med tem ko je laž spomin izmišljenega dogodka. Pomanjkljivost tehnike nadzorovanja resničnosti pa je v tem, da ni primerna za uporabo pri vseh starostnih skupinah (ni primerna za uporabo pri otrocih mlajših od 10 let) in pri posameznikih, ki opisujejo dogodke, ki so se zgodili daleč v preteklosti (Vrij, 2008).
Ključne besede: laganje, laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, odkrivanje laži, izjave, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.08.2013; Ogledov: 1961; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (329,21 KB)

7.
TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Anita Fajs, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tekmovanje iz znanja logike na razredni stopnji osnovne šole je sestavljeno iz treh delov: teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljen termin logika in izjave ter tekmovanje iz znanja logike. V praktičnem delu so prikazani tipi nalog, ki se pojavljajo na tekmovanju, opis le-teh in postopek njihovega reševanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je zajela učence do petega razreda, ki so sodelovali na tekmovanju iz znanja logike. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšni tipi nalog se pojavljajo na tekmovanju, ali se pojavlja več tipskih nalog kot ne tipskih, kako dolgo že poteka tekmovanje na nižji stopnji, ali se udeležba na tekmovanju stopnjuje, katere naloge se rešujejo bolje in zakaj je temu tako, ali so razlike v rezultatih glede na regijo. Pri raziskovanju je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pridobljeni, v obliki tabel in grafov predstavljeni podatki, so pokazali, da udeležba na tekmovanju iz znanja logike narašča, da se na tekmovanjih pojavlja manj tipskih nalog kot ne tipskih ter da obstajajo razlike v rezultatih iz tekmovanja glede na regijo. Prav tako obstajajo razlike pri rezultatih dobitnikov brona glede na regijo, ni pa razlike pri rezultatih dobitnikov brona glede na spol.
Ključne besede: tekmovanje iz znanja logike, razredni pouk, logika, izjave, klasifikacija nalog, vitezi in oprode, gobelini, svetovi, reševanje s tabelo
Objavljeno v DKUM: 25.07.2012; Ogledov: 4044; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

8.
OBLIKOVANJE PRAVIL ZA PRESLIKAVO PROCESOV IZ ZAPISA COBIT V MODEL BPMN
Katarina Sevšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so oblikovana pravila za preslikavo procesov iz zapisa COBIT v model BPMN. V prvem delu je predstavljeno področje COBIT-a, od njegovega razvoja, okvirja in osrednjih sestavnih delov. Sledi predstavitev BPM notifikacije in njenih elementov ter predstavitev teorije izjavnega računa. V drugem delu so vzpostavljena in formalno zapisana pravila za preslikavo, ki so v tretjem delu validiranana na procesih iz vseh COBIT-ovih domen. Pri tem so za izbrane procese izdelani BPMN modeli, ki potrjujejo pravila. V zadnjem delu so podani rezultati, potrjene, na začetku dela zastavljene hipoteze, navedene omejitve in implikacije ter podani predlogi za nadaljnje delo, katerim na koncu sledi še sklep.
Ključne besede: COBIT, BPMN, množice, izjave, kvantifikatorji
Objavljeno v DKUM: 13.07.2012; Ogledov: 1913; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

9.
Verbalni znaki laganja in kriterijska vsebinska analiza : diplomsko delo
Petra Valant, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, izjave, laganje, verbalni znaki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.10.2011; Ogledov: 3760; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (578,95 KB)

10.
Spreminjanje izjav prič v kazenskem postopku : diplomsko delo
Eva Javoršek, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: očividci, priče, pričanje, izjave, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 2958; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (344,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.79 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici