| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencev
Jana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom, izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr.
Ključne besede: glasoslovne težave, izgovorjava, slovenščina kot drugi jezik, jezikovne interference, jezikovna integracija
Objavljeno v DKUM: 13.08.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 3
URL Povezava na datoteko

2.
Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencev
Jana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: slovenščina kot tuji jezik, glasoslovne težave, izgovorjava, bosanski priseljenci, jezikovne interference, jezikovna integracija
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Izvor in jezikovne značilnosti novozelandske angleščine
Barbara Čatar, 2017, magistrsko delo

Opis: Angleščina je globalni jezik. V Ameriki, Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi ter na Irskem in Novi Zelandiji je uradni jezik. V nekaterih državah je angleščina drugi jezik, v večini držav pa se je učijo v šolah kot tuji jezik. Danes je angleščina jezik ekonomije, podjetništva, trgovine in izobraževanja. Skozi množično rabo je pridobila status lingue france. Na Novi Zelandiji je angleščina materni jezik. Skupaj z maorskim jezikom in mednarodnim znakovnim jezikom je tudi uradni jezik države. V 18. stoletju so britanski raziskovalci na Novo Zelandijo prinesli angleški jezik, prve kolonije z angleško govorečim prebivalstvom pa so bile ustanovljene v 19. stoletju. Priseljenci so prišli tudi v stik z maorskim prebivalstvom in njihovo kulturo. Novozelandska angleščina ima svojstveno besedišče in izgovorjavo. Vplivi maorskega jezika so bili močni, zato je v novozelandski angleščini še danes prisotnih veliko maorskih izrazov. Novozelandska angleščina ima tudi bogat sleng in idiome, ki jih uporabljajo samo govorci novozelandske angleščine. Kot za vse jezike je tudi za novozelandsko angleščino značilna regionalna in družbena zvrstnost jezika. Med dejavniki, ki so prispevali k njej, je stik med priseljenci in prvotnimi naseljenci, priseljenski tokovi in različni naselitveni vzorci. Prebivalci prvih kolonij so izvirali iz različnih družbenih slojev in so govorili različna narečja. To je vplivalo na nadaljnji razvoj kolonij in povzročilo, da so regionalne in socialne različice prisotne še danes.
Ključne besede: Nova Zelandija, novozelandska angleščina, maorska angleščina, izgovorjava, besedišče.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 575; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
Jezikovno-kulturna raznolikost in spremembe v filmskih priredbah britanskega romana Jane Eyre
Petra Putrić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnavo jezikovno-kulturno raznolikost ter specifično rabo jezika v britanskem romanu Jane Eyre iz devetnajstega stoletja v primerjavi z ameriško in britansko filmsko priredbo.
Ključne besede: jezik, besedišče, slovnica, izgovorjava, narečje, kultura, sprememba, angleščina devetnajstega stoletja, ameriška angleščina
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1252; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (765,55 KB)

5.
Poučevanje angleškega jezika s pomočjo pesmi na razredni stopnji OŠ
Marija Kristan, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga povzema teoretična izhodišča o kognitivnih, psiholoških, razvojnih in socialnih lastnostih učencev, ki se prvič srečajo z angleškim jezikom, njihov način pridobivanja tujega jezika in zakaj so prav pesmi tiste, ki so učencem v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) tako blizu. Učenci s pomočjo pesmi spoznavajo različne kulture, v katerih so le-te nastale, in širijo svoja obzorja. Ob poslušanju ali petju pesmi se zabavajo, sprostijo, radi ob njih zaplešejo, v šoli pa jih pesmi motivirajo tudi za nadaljnje delo. Dosedanje teorije in različne raziskave govorijo o prednostih poučevanja angleškega jezika s pomočjo pesmi, saj te pripomorejo k boljši zapomnitvi in izgovorjavi. Namen naše raziskave je ugotoviti pomen poučevanja angleškega jezika s pomočjo pesmi v 1. VIO v slovenskih OŠ oz. natančneje v 1. razredu, saj takšna raziskava še ni bila izvedena v Sloveniji. Predstavljena je prednost poučevanja angleškega jezika s pomočjo angleških pesmi na zapomnitev angleških jezikovnih vsebin in njihovo natančno izgovorjavo. Temeljne ugotovitve naše raziskave, ki je zajemala 230 učencev 1. razreda in je potekala od oktobra 2010 do maja 2011, so, da so bili učenci eksperimentalne skupine (ES), ki so se angleških jezikovnih vsebin učili predvsem s pomočjo angleških pesmi, v prednosti pri zapomnitvi vsebin in tudi v njihovi izgovorjavi pred učenci kontrolne skupine (KS), ki so se enakih vsebin učili na tradicionalni način. Rezultati so pokazali, da so učenci ES pri preverjanju znanja dosegli boljše rezultate od učencev KS tako pri zapomnitvi angleških jezikovnih vsebin kot tudi pri njihovi pravilni izgovorjavi. Iz tega smo zaključili, da učenje angleškega jezika s pomočjo pesmi pripomore h kakovostnejši zapomnitvi in boljši izgovorjavi angleških vsebin. Učiteljem, ki poučujejo angleški jezik na razredni stopnji OŠ, pa predlagamo naj k poučevanju angleškega jezika čim pogosteje vključujejo pesmi, saj je kvalitetno znanje tujih jezikov v današnjem času globalizacije postalo že skoraj nuja in ne več le prednost.
Ključne besede: angleški jezik na razredni stopnji OŠ, pesmi pri poučevanju angleškega jezika, zapomnitev jezikovnih vsebin s pomočjo pesmi, natančna izgovorjava jezikovnih vsebin
Objavljeno v DKUM: 08.06.2015; Ogledov: 2816; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 5.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici