SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Dejavniki izgorelosti zaposlenih
Martina Šetina Čož, 2009, magistrsko delo

Opis: Hiter tempo sodobnega življenja, individualizacija, negotovost zaposlitve in družine, pa tudi notranje neravnovesje zaposlenih vse pogosteje povzročajo izgorelost kot posledico skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Na bolezen ne vpliva samo stres na delovnem mestu, temveč tudi dejavniki, povezani z družbenimi razmerami, osebnimi lastnostmi in psihološkimi okoliščinami dela zaposlenih. Bolezen ima težke in dolgotrajne posledice, zato je zelo pomembno, da pravočasno prepoznamo znake in ukrepamo, preden doseže najvišjo stopnjo. Preventiva je še vedno najučinkovitejše zdravilo, pri čemer je potrebno sodelovanje vseh treh akterjev: podjetij, zaposlenih in države. V magistrski nalogi smo na vzorcu 194 oseb ugotavljali dejavnike, povezane z izgorelostjo zaposlenih pri delu. Rezultati raziskave kažejo, da izgorelost ni povezana s spolom, harmonično naravnanostjo in delovno dobo zaposlenih, pa tudi to, da so zaposleni za finančno varnost pripravljeni tvegati svoje zdravje. S stopnjo izgorelosti so pozitivno povezani materialna naravnanost zaposlenega, zdravstvene težave in strah pred izgubo službe. Zaposleni, ki v svoje delo več vložijo kot pa zanj dobijo, izražajo višjo stopnjo izgorelosti. Negativno so s stopnjo izgorelosti povezani zadovoljstvo pri delu, urejeno zasebno življenje in napredovanje v službi. Rezultati regresijske analize kažejo, da na varianco v stopnji izgorelosti pozitivno vplivajo delovna doba, strah pred izgubo službe, nadure, občutljivost za konflikte s sodelavci, tveganje zdravja za finančno varnost in materialna naravnanost, negativni vpliv pa imajo zadovoljstvo pri delu, odgovornost do dela in urejeno zasebno življenje.
Ključne besede: • izgorelost • stres • družbene razmere • osebne lastnosti • psihološke okoliščine dela
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 2421; Prenosov: 740
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

4.
IZGORELOST V OPERATIVNIH SLUŽBAH NA LETALIŠČU
Monika Grošelj, 2009, diplomsko delo

Opis: Za delo na letališču so značilne prometne konice. Največ letal in potnikov se oskrbi od junija do septembra, dnevno pa vrhunce beležijo zjutraj, okoli druge ure popoldne in zvečer. Zaradi teh konic so zaposleni lahko izpostavljeni izgorevanju, saj delo poteka vse dni, ne glede na to, ali je vikend ali praznik. Raziskati želimo, v kolikšni meri je prisotna izgorelost v Službi za tehnologijo prometa, Službi za koordinacijo prometa, Službi za oskrbo letal, Službi za oskrbo potnikov, Službi za varnost in zaščito, Tehnično-gasilski službi in v Avioblagovni službi. Izgorelost (angl. burnout) bi najkrajše opisali kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Osebe, ki čutijo delovno izgorelost, postopoma izgubljajo občutek osebne izpolnitve, uspeha in učinkovitosti. Za delo postajajo vedno bolj nemotivirane, čutijo velik stres in neredko tudi depresijo. Zaradi delovne izgorelosti so zaposleni v odnosu do sodelavcev in strank pogosto cinični ter se vedejo na neoseben in omalovažujoč način. Kažejo zmanjšano skrb za stranke, njihova delovna uspešnost pa upada. Zaradi izgorelosti pri delu zaposleni pogosto zamujajo na delo, nagnjeni so h kronični odsotnosti od dela ali pa podjetje zapustijo (Inštitut Burnout, 2006).
Ključne besede: - izgorelost - stres - operativne službe - deloholizem - sindrom adrenalne izgorelosti
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1712; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Izgorevanje kot poklicna bolezen : magistrsko delo
Darja Drobnič, 2010, magistrsko delo/naloga

Ključne besede: psihologija, stres, izgorelost, poklicna izgorelost, zdravljenje, delovna mesta, magistrska dela
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2056; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (874,19 KB)

6.
SOCIOLOŠKI VIDIKI IZGORELOSTI UČITELJEV NA DELOVNEM MESTU
Iva Starc, 2011, diplomsko delo

Opis: Izgorelost je postala neizogiben pojav vsakdanjega življenja mnogih zaposlenih. Sodoben način življenja s hitrim tempom, z negotovostjo zaposlitve ter individualizacijo vse pogosteje potiska ljudi v bolezensko stanje. Izgorelosti so najbolj izpostavljeni poklici, ki se ukvarjajo s pomočjo drugim. Mednje spada tudi poklic učitelja. Zanimalo nas je v kolikšni meri osnovnošolski in srednješolski učitelji doživljajo simptome izgorelosti, ali na stopnjo izgorelosti vpliva spol zaposlenega učitelja, dolžina delovne dobe, njegovo zadovoljstvo na delovnem mestu ter samo delovno mesto učitelja. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je izgorelost močno razširjena med učitelji ne glede na zgoraj naštete dejavnike. To dejstvo nam kaže, da se še vedno ne zavedamo dovolj nevšečnosti in težav, ki jih povzroča ta sodobna poklica bolezen. Na področju preventive in reorganizacije učiteljevega dela, je zato potrebnega veliko dela, saj lahko le tako preprečimo razvitje te hude bolezni.
Ključne besede: poklicna izgorelost, simptomi izgorelosti, modeli izgorelosti, stres, učitelji, stopnje in posledice izgorelosti
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2313; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (918,00 KB)

7.
Supervizija v gerontološki zdravstveni negi
Veronika Grešak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen supervizije v gerontološki zdravstveni negi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Opisuje gerontološko zdravstveno nego, izgorelost na delovnem mestu in vlogo supervizije. Predstavljen je pomen supervizije za izboljšanje zdravstvene nege in zmanjšanje stresa na gerontološkem področju. Podatki, ki smo jih pridobili v kvantitativni raziskavi, v enem izmed domov starejših v Sloveniji, so pokazali, da zaposleni, ki še niso bili vključeni v supervizijo, poznajo pojem supervizija in bi se v proces vključili, če bi jim bila ponujena ta možnost. Anketiranci, ki so bili ali so vključeni v proces supervizije, so bili zadovoljni in bi se vanj ponovno vključili.
Ključne besede: supervizija, zdravstvena nega, gerontološka zdravstvena nega, poklicna izgorelost
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1978; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

8.
IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU V SLOVENSKIH ORGANIZACIJAH
Ines Zec, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsakodnevno je vse več ljudi, ki delajo pod stresom, ta pa povzroča telesne in duševne težave. Ljudje, ki so dolgoročno pod vplivom negativnega stres, običajno izgorijo. Izgorelost ljudi se odraža kot popolna izguba energije, pogoste so psihofizične motne in posameznik ni zmožen opravljati delovnih nalog več mesecev ali let. Novodobna bolezen izgorelost (burnout) ni le problem posameznika, ampak celoten družbe. Zaradi relativno novega sindroma izgorelosti, sem se odločila, da bom v diplomski nalogi predstavila pojem izgorelosti, dosedanje ugotovitve, vzroke za nastanek, vpliv organizacije na nastanek izgorelosti ter opravila raziskavo med različnimi podjetij na temo izgorelost ljudi.
Ključne besede: izgorelost ljudi, stopnje izgorelosti, vzroki in posledice izgorelosti, zaposleni.
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1113; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (885,22 KB)

9.
STRES MED OSNOVNOŠOLSKIMI UČITELJI V MEŽIŠKI DOLINI
Mojca Petrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V času vse hitrejšega tempa življenja, vse večje tekmovalnosti, neosebnih odnosov, nenehne borbe za preživetje, tanke meje med zasebnim in poklicnim življenjem, velike stopnje brezposelnosti itd. je ogromno ljudi podvrženih stresu, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Ljudje smo si med seboj seveda različni, zato so tudi vzroki, simptomi, posledice in pristopi spoprijemanja s stresom različni. Pomembno je, da se zavedamo, da je vzrok naših težav stres in da znamo ugotoviti, kaj je tisto, kar ga povzroča, ter da se znamo na pravi način z njim spopasti. Danes je prisotnega vedno več stresa na delovnem mestu. Nova informacijska tehnologija, preobremenjenost z delom, slabi medosebni odnosi, nizke plače, vse to in še ogromno drugih dejavnikov pripelje do stresa zaposlenih. Eden bolj stresnih poklicev pa je v sodobnem času zagotovo poklic učitelja. Nas je predvsem zanimalo, kako ocenjujejo stresnost svojega poklica osnovnošolski učitelji v Mežiški dolini. Želeli smo izvedeti, kako pogosto so na svojem delovnem mestu pod stresom, kateri so tisti dejavniki, ki jim povzročajo stres ter kakšni simptomi se kažejo pri njih. Nenazadnje pa nas je zanimalo, kako so zadovoljni s svojim delom in ali kdaj razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili. Rezultati so pokazali, da učitelji svoj poklic večinoma ocenjujejo kot zmerno ali močno stresen ter da je največji delež učiteljev na svojem delovnem mestu občasno pod stresom. Kot dejavnik, ki jim povzroča največ stresa, je večina izpostavila veliko dodatnega dela, utrujenost pa je simptom, ki se kaže pri največ učiteljih. Po večini so učitelji s svojim poklicem zadovoljni in ne razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili.
Ključne besede: stres, stresorji, simptomi stresa, stresna reakcija, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, stres na delovnem mestu, izgorelost, stres in učitelji.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1545; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
SISTEM UREDITVE POKLICNIH BOLEZNI V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO
Damjana Simončič, 2012, diplomsko delo

Opis: Poklicne bolezni lahko opredelimo kot bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti na podlagi katere je oboleli zavarovan. Te bolezni so posledica različnih bioloških, kemičnih, fizičnih in psiholoških dejavnikov, ki so prisotni v določenem okolju. Nekatere poklicne bolezni se pojavljajo samo v določenih dejavnostih in poklicih, druge pa se lahko pojavljajo skoraj v vseh panogah. Zgodovina pojavljanja sega daleč nazaj, saj so se začele pojavljati tam in takrat, kjer se je začelo človeško delo. Svet se spreminja in tudi to je vplivalo na naravo poklicnih bolezni in pojavljanje vedno novih. So pomemben kazalec o negativnem zdravju delavce. Države se razlikujejo v svojih načinih reševanja teh bolezni in jih s svojimi nacionalnimi zakonodajami urejajo. Poznavanje števila in pogostosti poklicnih bolezni v različnih dejavnostih in poklicih daje pomembno osnovo za spremljanje in določanje prioritet preventivnih aktivnosti za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu, kajti le zdravo in varno delovno okolje bistveno vpliva na produktivno in kakovostno delo. Ureditev poklicnih bolezni zato predstavlja za marsikatero državo velik izziv za prihodnost, s katerim se mora resnično soočiti in ga ustrezno urediti.
Ključne besede: poklicna bolezen, azbestoza, izgorelost, verifikacija, stres
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 847; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (613,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici