| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZGON DRŽAVLJANA EU IZ DRUGE DRŽAVE ČLANICE IZ RAZLOGOV JAVNE VARNOSTI V NOVEJŠI SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Melanija Lango, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava izgon državljana EU iz druge države članice EU iz »nujnih razlogov javne varnosti«. Ukrep izgona je eden izmed najostrejših varovalnih ukrepov in ima kot tak za posameznika in njegovo družino, če je sprejet, velike posledice. EU je za državljane EU, ki že dalj časa delajo in živijo v drugi državi članici EU, z evropskimi pravnimi akti in prakso Sodišča EU postavila določene omejitve, kdaj se lahko odločba o izgonu zoper njih sprejme. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. V prvem delu se dotakne vprašanja, kaj je izgon in kako je ta urejen v pravnih virih EU in sodni praksi Sodišča EU. Za izgon državljana EU iz države članice gostiteljice veljajo namreč drugačna pravila kot pri izgonu tujca (prebivalci tretjih držav, ki niso članice EU). Vsi državljani držav članic EU imajo skupno državljanstvo EU, poleg tega pa je znotraj EU uveljavljena svoboščina prostega gibanja oseb. To je razlog, da je za izgon državljana EU iz države gostiteljice potrebno izpolniti ostrejše pogoje kot pri izgonu tujca. V zvezi z izgonom naloga odgovarja tudi na vprašanje, kdaj je ta ukrep dovoljen kot oblika omejitve prostega gibanja oseb znotraj EU in na katere pogoje in okoliščine mora biti država članica pozorna, preden izda odločbo o izgonu. V drugem delu naloge je poudarek predvsem na praksi Sodišča EU in njenih dognanjih. Zanimivo je predvsem vpršanje, kdaj je možen izgon tujca, ki je v državi članici gostiteljici živel že deset let, zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. Diplomska naloga se na kratko dotakne tudi tega, kaj je o »nujnih razlogih javne varnosti« dorekla Direktiva 2004/38/ES, vendar pa je za razumevanje »nujnih razlogov javne varnosti« večjega pomena poznavanje in razumevanje sodne prakse Sodišča EU. Posebej se naloga posveti eni izmed pomembnejših zadev iz sodobne sodne prakse Sodišča EU, to je zadeva P. I. proti Oberbürgermeisterin der Stadt Remscheid (C-348/09). Skozi zadeve Sodišča EU poskuša naloga razložiti, kakšno mora biti osebno obnašanje posameznika in kakšno nevarnost mora njegovo ravnanje predstavljati za državo gostiteljico, da se lahko utemelji njegov izgon iz države članice gostiteljice zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. V zadnjem, tretjem, delu naloga kritično analizira novonastalo tendenco glede izdaje odločb o izgonu znotraj EU v zadnjih letih. Obdobje ekonomske krize je namreč imelo pomembno vlogo, in sicer s kakšno mero odprtosti države članice gostiteljice sprejemajo državljane drugih držav članic.
Ključne besede: izgon, nujni razlogi javne varnosti, država članica EU, država gostiteljica, Sodišče EU, Direktiva 2004/38, državljan EU
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1676; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (796,88 KB)

2.
PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Inga Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Ključne besede: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1194; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
JUDJE NA PTUJU V SREDNJEM VEKU
Mateja Simonič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Judje na Ptuju v srednjem veku predstavlja, na podlagi ohranjenih srednjeveških regestov in zgodovinske literature, življenje Judov na Ptuju vse od njihove prve omembe leta 1286 do njihovega pogroma. Pomembnost Judov na Ptuju potrjujejo: prva omemba sodnika Judov na Štajerskem leta 1333, judovske pravice v petih členih ptujskega mestnega statuta iz leta 1376, delovanje judovskih bankirjev Isserleina in njegovega vnuka Moschea, poslovni stiki z različnimi plemiškimi rodbinami, ohranjeni srednjeveški nagrobniki, judovska ulica, domnevna srednjeveška sinagoga in podatki o pogromu v letu 1404 (in o domnevnem v letu 1397). Srednjeveški Judje so imeli vodilno vlogo pri uvajanju denarnega gospodarstva in s tem zdravega gospodarskega življenja in vsestranskega kulturnega razvoja. Za razliko od kristjanov so lahko posojali denar z zaračunavanjem obresti. V visokem srednjem veku so posojila omogočala razmah gospodarstva. V tem času je Ptuj spadal pod oblast salzburškega nadškofa. Ta je Judom zagotavljal varnost in zaščito za plačilo visokih zneskov, ki jih je zanje pobiral mestni gospod.
Ključne besede: Judje, regesti, časovno razdobje od 1286 do 1404, pravni položajptujskih Judov, Isserlein, Mosche, denarno gospodarstvo, posojanje denarja, kulturnispomeniki ptujskih Judov, izgon Judov s Ptuja  
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2210; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
IZGON DRŽAVLJANA EVROPSKE UNIJE KOT DOPUSTNA OMEJITEV PRAVICE DO PROSTEGA PRETOKA OSEB IZ RAZLOGOV JAVNEGA REDA IN JAVNE VARNOSTI
Franci Saje, 2011, diplomsko delo

Opis: Od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo se policija in sodišča v praksi pogosto srečujejo s primeri obravnave tujcev - državljanov Evropske unije kot storilcev različnih kaznivih dejanj in prekrškov. Navedeni tujci že po pravu Evropske unije, kot tudi po slovenskem pravu, uživajo posebne pravice, med njimi tudi pravico do prostega pretoka oseb. Kot antipod, pravo EU državam članicam dovoljuje omejene posege v navedeno pravico, predvsem iz razlogov varovanja javnega reda in javne varnosti, pri čemer postavlja tudi natančne pogoje, ki dopuščajo njihovo uporabo. S temi ukrepi države članice zagotavljajo varnost svojih državljanov in varnost lastne ustavne ureditve. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena problematika trenda kršitev s področja prekrškovnega prava, na katerega je vplival vstop Republike Slovenije in drugih novih držav članic v Evropsko unijo, predstavljeni pa so tudi ukrepi izgona tujca iz države. V drugem sklopu je obravnavana »evropska ureditev« pravice do prostega pretoka oseb, z nekaterimi primeri sodne prakse Sodišča Evropske unije, predstavljena pa je tudi direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES kot relevantna evropska zakonodaja s tega področja. Tretji sklop pojasnjuje ureditev instituta izgona tujca v nacionalnem prekrškovnem in kazenskem pravu, s poudarkom na posebnostih ureditve prekrškovnega prava.
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, prost pretok oseb, izgon tujca, tujec, javni red, javna varnost
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 2022; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (367,11 KB)

5.
DOGAJANJE NA VASI V OKRAJU RADGONA 1945-1947
Barbara Bratuša, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Dogajanje na vasi v okraju Radgona med leti 1945—1947 je bil cilj predstaviti izgon nemškega prebivalstva, izvajanje agrarne reforme in kolonizacije ter obvezne oddaje v okraju Radgona. Za dosego zastavljenih ciljev je bilo potrebno uporabiti različne metode dela. Najprej je bilo nujno zbrati različne vire (arhivske, tiskane in ustne vire) ter literaturo. Sledilo je analiziranje in na koncu še sinteza. Opravljeno je bilo tudi terensko delo s ciljem boljšega razumevanja prostora. Prav tako je bila uporabljena grafično—ilustrativna metoda dela. Sama vsebina je urejena po letih, znotraj katerih so predstavljene teme v skladu z zastavljenimi cilji. Na koncu pa se vsebinski del zaključi s poglavjem, v katerem je dogajanje v okraju med leti 1945—1947 ovrednoteno in so pokazane tudi njegove posledice za kasnejši čas. Te posledice pa so bile tako intenzivne, da jih je moč čutiti še danes in tudi ljudje, ki so to obdobje preživeli, jih niso pozabili.
Ključne besede: agrarna reforma, kolonizacija, obvezna oddaja, izgon nemške manjšine, Okrajni ljudski odbor Radgona
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 1935; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

6.
IZGON TUJCA IZ DRŽAVE V KAZENSKEM IN PREKRŠKOVNEM PRAVU
Zoran Wolf, 2009, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem KZ-1 je v kazenskem pravu odpravljena ureditev izgona tujca iz države v obliki sankcije. Po novem se ta v kazenskem pravu lahko izrazi v okviru pravnih posledic obsodbe. V prekrškovnem pravu je izgon tujca iz države predviden kot fakultativna stranska sankcija. Za izrek sankcije izgona tujca iz države je pristojno le sodišče, ki ima možnost in dolžnost presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za izgon tujca - storilca, kot tudi okoliščin primera relevantnih za sprejem odločitve o izgonu. V kazenskem pravu je, po sedaj veljavni ureditvi, to naloga zakonodajalca. Presoditi mora obsodbe za katera kazniva dejanja in katere kazni so takšne, da ne glede na okoliščine na strani tujca - storilca upravičujejo nastanek pravnih posledic obsodbe, ki pomenijo izgon iz države. V prekrškovnem pravu je izrekanje sankcije izgona tujca iz države omejeno na težje prekrške. Glede na to, da se je prekrškovno pravo v razmerju do državljanov RS odpovedalo sankcioniranju s poseganjem v svobodo gibanja, je potrebno, da sodišča k izrekanju te sankcije pristopajo restriktivno. Sodišče bo šele na podlagi okoliščin primera lahko presodilo morebitno smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. V kazenskem pravu se s predvideno ureditvijo uvaja obligatorni izgon. Pravne posledice obsodbe namreč nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. Brez ureditve, ki bi predstavljala odmik od te njihove temeljne značilnosti, okoliščin primera ne bo mogoče upoštevati, razen v nekaterih izjemnih primerih, ko bi obligatorni izgon bilo mogoče šteti za ustrezen, bi bilo potrebno omogočiti možnost upoštevanja okoliščin primera, na katerih bi šele nato lahko ustrezno utemeljili smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. Zavedati se je potrebno, da je izgon ukrep prostostne narave, ki lahko ima za tujca hude posledice, še zlasti, če se je močno vključil v okolje v RS. Zato naj pride v poštev predvsem takrat, kadar ga okoliščine primera še posebej upravičujejo in terjajo ter je le- ta tudi sorazmeren. Pri obravnavi instituta izgona tujca iz države se je potrebno zavedati, da je Slovenija država članica EU, v okviru le-te asociacije pa je ena od temeljnih svoboščin prosto gibanje oseb. Izgon tujcev, ki jim je s pravom EU zagotovljena pravica do svobode gibanja, je zato dopusten le v okviru izjem, ki jih to pravo tudi dopušča. Tako je izgon dopusten le, če to zahtevajo razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, in če posameznikovo vedenje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki lahko prizadene osnovne interese družbe. Pri obravnavi teh pravnih pojmov je potreben restriktivni pristop. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavlja ukrep izgona odmik od ene temeljnih svoboščin EU, to je prostega gibanja oseb. Obstoječa ureditev izgona v prekrškovnem pravu omogoča sodišču, da lahko dodatno upošteva omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne da bi pri tem kršilo nacionalno pravo. Od predvidene ureditve v kazenskem pravu, pa bo potrebno izvzeti državljane drugih držav članic EU in njihove družinske člane, saj je le-ta namreč v nasprotju z izrecnimi zahtevami, da morajo utemeljitve izhajati iz podrobnosti posameznega primera, in da predhodne kazenske obsodbe same po sebi ne morejo biti razlog za izgon. Posebna pozornost pri odločanju o izgonu je potrebna, kadar je tujec mladoletna oseba, begunec, prosilec za azil, oseba brez državljanstva ali kadar ima v RS svojo družino. Splošna omejitev trajanja pravnih posledic, torej tudi tistih, ki pomenijo izgon tujca iz države, je pet let, od kar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, če zakon, ki jih bo predpisoval, ne bo določal krajšega ali daljšega trajanja. Ta rok teče ne glede na to, kdaj in če sploh, je bil izgon tujca iz države realiziran. Očitna pomanjkljivost te ureditve je neodmerjenost izgona glede na okoliščine primera. V prekrškovnem pravu lahko sodišče izreče izgon v trajanju od šestih mesecev do petih let in pri tej odmeri upošteva okoliščine
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškvno pravo, izgon, tujec, načelo nevračanja, sorazmernost, pravne posledice obsodbe, javni red, javna varnost
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 6531; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (308,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici