| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
OBDELAVA PREDČIŠČENE IZCEDNE VODE S KOMBINACIJO ADSORPCIJA / NANOFILTRACIJA / RAZPLINJEVANJE
Majda Šmigoc, 2011, master's thesis

Abstract: Izcedna voda je kompleksna mešanica spojin, za katero je značilno, da nima stalne sestave. Sestava izcednih voda se spreminja in je odvisna od količine in sestave odpadkov ter vsebnosti škodljivih oziroma nevarnih snovi. Predmet našega raziskovalnega dela je bila izcedna voda iz odlagališča CERO Gajke Ptuj. Izhajali smo iz poročil o obratovalnih monitoringih za obdobje od 2004 do 2008 in ugotovili, da od kovin presega zakonsko predpisane mejne vrednosti celotni krom, v nekaterih meritvah pa še baker, nikelj in svinec. Prav tako od merjenih parametrov pri nekaterih meritvah zasledimo še preseganje NH4+ in AOX. Namen naloge je bil z ustreznimi tehnološkimi postopki znižati koncentracije omenjenih parametrov pod zakonsko določene vrednosti. Predčiščenje je potekalo z adsorpcijo na zeolit 3A, 4A, 5A in 13X, proizvajalca Silkem Kidričevo oziroma s kosmičenjem s pomočjo kelatnega polimera P 26T, proizvajalca Biomontan. Organsko onesnaženje smo znižali z nanofiltracijo na laboratorijski napravi Stirred cell, model 8200. Koncentracijo amonijevih ionov smo želeli znižati z izpihovanjem z zrakom. S pomočjo zeolitov nismo uspeli znižati koncentracije ionov in NOM pod zakonsko določeno mejno vrednost. Znižanje koncentracij kromovih ionov in ionov drugih kovin dosežemo z uporabo P 26T, z izpihovanjem amonija se zniža koncentracija NH4+ ionov, z nanofiltracijo pa se zniža koncentracija KPK in AOX. Glede na raziskavo predlagamo naslednje postopke za čiščenje izcedne vode: kosmičenje s P 26T, nanofiltracijo in izpihovanje amoniaka. S predlaganim postopkom dosežemo znižanje Cr6+ pod mejno vrednost, znižanje KPK do 75%, AOX do 88% in NH4+ pod mejno vrednost. S tem izcedna voda dosega kvaliteto, ki ustreza zahtevanim mejnim vrednostim v zadevnih uredbah.
Keywords: izcedna voda, zeolit, kelatni polimer P 26T, adsorpcija, kosmičenje, nanofiltracija, izpihovanje amoniaka;
Published: 20.04.2011; Views: 2901; Downloads: 342
.pdf Full text (1,38 MB)

3.
Funkcionalni obnovljivi nanomateriali iz recikliranih hitozan - kelatov
Mateja Fuks, 2015, master's thesis

Abstract: Naloga odpira nov pristop obdelave kompostnih izcednih vod in omogoča maksimalno recikliranje njenih komponent (zlasti težkih kovin) kot sekundarnih surovin pri proizvodnji nanoporoznih struktur z višjo dodano vrednostjo. Za odstranitev težkih kovin iz kompostne izcedne vode bi uporabili okolju prijazne naravne biorazgradljive polimere na bazi polisaharidov npr. hitozana, ki imajo visoko afiniteto za adsorpcijo kovin. Nastali kompleks hitozana s kovinami (hitozanski kelat) ločimo od preostale kompostne vode s filtracijo oziroma centrifugiranjem, medtem ko se lahko filtrat primarno uporabi kot gnojilo ali pa se biološko in kemijsko čisti tako, da se spušča v vodotoke. Inovativnost naloge se odraža v nadaljnji uporabi kompleksa kovinskega hitozana s kovinami za izpredanje nanoporoznih struktur s tehniko elektropredenja za pridobitev funkcionalnih materialov, z različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, s poudarkom na prevodnosti in ki jih lahko nadalje uporabimo za proizvodnjo različnih materialov ter kompozitov, npr. v tekstilni in gradbeni ter elektro industriji (tehnične tekstilije).
Keywords: hitozan, elektropredenje, izcedna kompostna voda, keliranje, kovine
Published: 29.09.2015; Views: 919; Downloads: 95
.pdf Full text (3,60 MB)

4.
Predračunavanje stroškov čiščenja odpadne vode v podjetju X
Luka Žirovec, 2017, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo analizirali vzroke in posledice onesnaževanja voda, ki predstavljajo nevarnost za zdravje in obstoj človeštva ter drugih vrst. Preučili smo ukrepe, ki se sprejemajo in izvajajo na ravni Evropske unije in Slovenije za varovanje okolja in voda. Ukrepi se v zakonodaji odražajo tudi skozi predpisane mejne vrednosti onesnaževal v odpadni vodi, ki se jih ne sme preseči pri neposrednem ali posrednem spuščanju vode v okolje. To je mogoče dosegati z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, pri čemer je od vrste odpadne vode odvisno, katera tehnologija je primerna za določeno vrsto odpadne vode oziroma onesnaževal, ki se nahajajo v odpadni vodi. Osredotočili smo se na konkretno študijo čiščenja izcedne odpadne vode iz komunalnega odlagališča odpadkov, pri čemer je značilno, da so izcedne odpadne vode na vrhu lestvice odpadnih voda glede na težavnost čiščenja, saj imajo zelo kompleksno in spremenljivo vsebino. Čiščenje v preučevanem podjetju poteka z membransko filtracijo, ki sicer predstavlja novejšo tehnologijo čiščenja, vendar pa zaradi specifičnih parametrov izcedne odpadne vode ni najbolj optimalna izbira oziroma kaže določene pomanjkljivosti, predvsem mašenje filtrnih modulov. Zaradi tega potrebuje podjetje tehnološko drugačno rešitev, ki pa mora biti konkretno podprta tako s tehnološkimi parametri čiščenja kot samimi informacijami glede stroškov, ki jih čiščenje povzroča. Ustrezno tehnološko rešitev čiščenja izcedne odpadne vode za preučevano podjetje predstavlja elektrokemični način čiščenja, ki je predmet podrobnejše preučitve. Za preučevano podjetje so bile izvedene konkretne meritve čiščenja in izračunani stroški, ki pri tem nastajajo. Pri okoljskem vidiku gre za merjenje vhodnih parametrov v čistilno napravo in učinkovitost čiščenja skozi izhodne parametre iz čistilne naprave, pri računovodskem vidiku gre za ugotavljanje potroškov, do katerih prihaja v procesu čiščenja, in učinkov po koncu procesa čiščenja ter posledično stroškov, ki pri vsem tem nastajajo. Tako so skozi celovito zbrane podatke prikazane tehnološke in računovodske informacije za poslovodstvo, ki mu bodo v pomoč pri nadaljnjih poslovnih odločitvah. Relevantno informacijo predstavlja tudi prikazana ekonomska upravičenost investicijskega vlaganja v novo čistilno napravo, saj je okoljska in tehnološka primernost čiščenja izcedne odpadne vode podprta s finančno upravičenostjo investicijskega vlaganja. Dodano vrednost naloge vsekakor predstavlja interdisciplinarnost tematike, in sicer teoretično in praktično inženirsko podprte empirične meritve parametrov in preračunih potroškov, ki predstavljajo osnovo za izračun stroškov čiščenja. Naloga poleg računovodskega vidika poudari tudi okoljski vidik oziroma želi dvigniti okoljsko zavest o pomenu varovanja okolja, pri tem pa investicije v okolje niso nujno le finančno breme za podjetja, temveč lahko predstavljajo stroškovno smiseln ukrep.
Keywords: predračunavanje, proizvajalni stroški, izcedna odpadna voda, čistilne tehnologije
Published: 18.10.2017; Views: 412; Downloads: 46
.pdf Full text (2,07 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica