| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Logistični sistem v halal industriji
Amela Eskić, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti logistični sistem v halalski industriji, predvsem pa se pri tem osredotočiti na malezijske halal standarde, ki veljajo za najbolj sprejete v svetu. V prvem delu je predstavljen konvencionalni logistični sistem ter njegove glavne logistične elemente, nato sledi kratka predstavitev religije islam, halalske industrije ter procesa logističnega sistema v halalski industriji na primeru malezijskega podjetja, ki je kot prvo pridobilo halal certifikat za svojo logistično dejavnost.
Ključne besede: logistični sistem, islam, halalska industrija, halalski logistični sistem, šeriatsko pravo.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Prisilne poroke kot varnostna grožnja
Klemen Kocjančič, 2019, strokovni članek

Opis: Namen: Članek predstavlja analizo prisilnih porok v kontekstu varnostnega ogrožanja Združenega kraljestva, s poudarkom na primeru Velike Britanije, na naslednjih kazalnikih: kakšne so pojavne oblike prisilnih porok, kakšen je njihov namen ter s kakšnimi mehanizmi in instrumenti sta država in družba odgovorili na ta problem. Članek se osredotoča tudi na prisilne poroke kot del trgovine z ljudmi in kot nacionalnovarnostni problem. Metode: Uporabljene so metode analize in interpretacije primarnih in sekundarnih virov (zakonodaja, znanstveni in poljudni članki, poročila) ter deskriptivna in zgodovinska metoda. Ugotovitve: Problematika prisilnih porok je relevantna za varnostno politiko Združenega kraljestva, saj ogroža varnost na več ravneh (posameznik, država, svet). Britanci so zato ustanovili specializirane državne institucije ter spremenili zakonodajo. Analiza je pokazala, da večino primerov prisilnih porok predstavljajo prisilne poroke iz etnično-kulturnega vzroka. V zadnjem času pa narašča število primerov medetničnih prisilnih porok, katerih osnovni namen je kršenje migracijske zakonodaje. Predstavljen je tudi aktualen širši družbeni odziv, viden predvsem v ustanovitvi nevladnih organizacij, ki poudarjajo problematiko ter pomagajo tako žrtvam kot tudi državnim institucijam. Omejitve/uporabnost raziskave: Prispevek je omejen zaradi uporabe maloštevilnih (tujih) virov, vseeno pa predstavlja izhodišče za nadaljnje preučevanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: O prisilnih porokah v slovenski strokovni in znanstveni literaturi ni veliko napisanega, zato članek predstavlja boljši vpogled v to tematiko (na primeru druge države) in razmislek o domačih razmerah.
Ključne besede: islam, prisilne poroke, versko nasilje, trgovina z ljudmi, varnostna grožnja, varnost, zlorabe vere, študija primera, Združeno kraljestvo
Objavljeno: 16.05.2020; Ogledov: 310; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Trgovina z ljudmi in islamistični terorizem
Klemen Kocjančič, Ajda Vodlan, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistični terorizem v zadnjem času predstavlja varnostno grožnjo na svetovni ravni. Cilj članka je osvetliti povezavo med islamističnim terorizmom in trgovino z ljudmi, pri čemer je slednja lahko tako orodje kot posledica terorizma. Avtorja poskušata odgovoriti na raziskovalno vprašanje, na kakšen način sovpadata družbena pojava trgovina z ljudmi in islamistični terorizem. Metode: Ključni uporabljeni metodi v članku sta: metoda študija primerov (pri obravnavi posameznih oblik trgovine z ljudmi) in hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija verske literature). Preko primerjalne metode bodo oblikovana dokončna spoznanja o vlogi trgovine z ljudmi napram islamističnemu terorizmu. Ugotovitve: Islamistični terorizem je postal na področju Bližnjega vzhoda primarna varnostna grožnja. S prevzemom nadzora nad večjimi območji je vzpostavil pogoje za delovanje trgovine z ljudmi, pri čemer je povezava med teroristi in trgovino večplastna. Islamistični skrajneži neposredno uporabljajo nekatere oblike trgovine z ljudmi, hkrati pa povzročijo emigracijo in nadaljnjo viktimizacijo beguncev ter migrantov s strani tretjih oseb v okviru trgovine z ljudmi. Islamistični terorizem pri tem uporablja lastno interpretacijo islamskih besedil, da utemelji in opravičuje svoje delovanje. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave je omejeno število konceptualnih in praktičnih raziskav primerov trgovine z ljudmi glede na islamistični terorizem. Zaradi pomanjkanja akademskih virov in tudi aktualnosti tematike sva avtorja kot vir informacij o določenih primerih trgovine z ljudmi uporabila medijska poročila. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker se evropske države soočajo z masovnimi migrantskimi tokovi, ki so povezani s trgovino z ljudmi in islamističnim terorizmom. Izpostavitev povezave med slednjima je pomembna pri oblikovanju varnostne politike. Tema je izvirna, ker na konkretnih primerih predstavi povezavo med islamističnim terorizmom in trgovino z ljudmi.
Ključne besede: islamistični terorizem, islam, vera, zloraba vere, verski terorizem, trgovina z ljudmi, organizirana kriminaliteta
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (317,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Islamistični terorizem in zloraba verskih načel ter dogem
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistični terorizem je postal globalna grožnja varnosti sodobnih družb in držav. Cilj članka je osvetliti uporabo islamskih verskih dogem in načel pri strateškem opravičevanju terorizma in v konkretnih primerih terorističnih napadov. Besedilo temelji na hipotezi, da islamistični teroristi pri doseganju svojih ciljev selektivno upoštevajo in zlorabljajo islamske verske dogme ter načela. Metode: Ključni uporabljeni metodi sta hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija filozofske in verske literature) pri obravnavi in interpretaciji islamističnih svetih besedil in metoda študije primerov pri obravnavi štirih terorističnih napadov (napadi v Londonu leta 2005, Beslanu leta 2004, Mumbaju leta 2008 in Nairobiju leta 2013). Generalizirana spoznanja o zlorabah verskih načel v navedenih terorističnih napadih bodo oblikovana s pomočjo primerjalne metode. Ugotovitve: Ključno za uspeh islamističnega terorizma je oblikovanje vplivne interpretacije islama, ki opravičuje in motivira posameznike ali skupine za izvajanje nasilnih dejanj. Besedilo potrjuje hipotezo o zlorabi islamskih verskih načel in dogem za namene islamističnega terorizma. Na strateško-konceptualni ravni je vidna selektivna oziroma necelovita interpretacija Korana in hadisov. Teroristična uporaba verskih načel temelji na izpostavljanju le določenih verzov, ki obljubljajo odrešitev, kar je najbolj ekstremno vidno na področju samomorilskega terorizma. Zloraba konteksta in verskih besedil temelji še na oblikovanju interpretacije, da je muslimanska družba napadena s strani nevernikov, čemur sledi potreba po džihadu (zopet razumljena selektivno le kot boj proti zunanjemu zlu). Sledi oblikovanje poenostavljenega razumevanja nevernikov kot popolnih sovražnikov Alaha, ki si zaslužijo le smrt. Analiza štirih terorističnih napadov pa odraža kršitve v smislu napadanja civilnih ciljev. Poleg tega napadov v nobenem primeru niso ukazali zakoniti verski voditelji muslimanske države, ampak so jih ukazali poveljniki teroristične organizacije. Prav tako ne moremo reči, da so bili ti štirje napadi izvedeni za zaščito muslimanske ume oziroma skupnosti, saj so bili med napadenimi in žrtvami tudi sami muslimani. Omejitve/uporabnost raziskave Ključna omejitev raziskave izhaja iz omejenega števila konceptualnih in praktičnih primerov zlorab islama v teroristične namene. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker pripomore k izboljšanju razumevanja islamističnega terorizma in ustvarja pogoje za učinkovitejše protiteroristično delovanje, kar se izraža tudi v končnih priporočilih. Tema je izvirna, ker natančno pojasni točke, kjer islamistični teroristi manipulirajo z verskimi načeli in dogmami.
Ključne besede: islamistični terorizem, zlorabe vere, islam, verski terorizem, teroristični napadi
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (340,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pravna ureditev poligamije v primerjalnem pravu in njeno priznanje v Sloveniji
Trisha Pajmon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni osnovni pojmi, za lažje razumevanje tematike in sicer pojmi zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, monogamija in poligamija. Predvsem pomemben pojem, na katerega se navezuje magistrsko delo, je poligamija, ki pomeni večpartnerstvo oziroma mnogopartnerstvo. Nasprotje poligamije je monogamija, ki pomeni razmerje, v katerem ima ena oseba le enega partnerja. Slovenska zakonodaja temelji na načelu monogamnosti, kar je moč razbrati iz več zakonov, kot na primer iz Ustave Republike Slovenije, iz Družinskega zakonika, iz Zakona o partnerski zvezi, Zakona o dedovanju, Kazenskega zakonika idr. Kazenski zakonik dvojno zakonsko zvezo opredeljuje kot kaznivo dejanja in tako v prvem odstavku 188. člena določa, da se z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta kaznuje tisti, ki sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen. V drugem odstavku istega člena pa Kazenski zakonik tudi določa, da se enako kaznuje tudi tisti, ki sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve da je poročena. Zakonodaja Republike Slovenije izrecno ureja premoženjska razmerja med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema in med partnerji v partnerski zvezi. Premoženjska razmerja so zakonsko urejena za monogamna partnerska razmerja, kar dodatno nakazuje na načelo monogamnosti v slovenski zakonodaji. Glede otrok slovenska zakonodaja za starše določa le mati in očeta, katera sta dolžna za otroka tudi skrbeti, ta dolžnost je torej določena le za starša otroka in na podlagi slovenske zakonodaje ta dolžnost ni določena za nobeno tretjo osebo, ki ni starš otrok. Družinski zakonik pa določa določene obveznosti za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, in sicer da mora ta preživljati otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerjsa, ki živi z njima, če otroka ni sposoben preživljati ta ali drug od staršev. Nov Družinski zakonik pa je uveljavil tudi nov institut, da lahko starši v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti za izvajanja starševske skrbi, vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Ta institut dejansko omogoča, da se starša lahko odločita, da skrb otroka v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti za izvajanje starševske skrbi prepustita drugim, ampak le sorodnikom otroka, in sicer osebi, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Torej načeloma tudi ta institut ne omogoča prepustitve starševske skrbi osebam, s katerimi starša živita v večosebni skupnosti, saj je institut omejen zgolj na sorodnike otroka. Glede stikov Družinski zakonik določa pravico do stikov med staršema in otrokom, prav tako pa ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. V magistrskem delu je tako pojasnjeno, kje v zakonodaji je tudi moč zaznati, da bi lahko kljub monogamno urejenim partnerskim odnosom, prišla v poštev uporaba zakonodaje, kot je urejena v Sloveniji. Nadalje je v magistrskem delu pojasnjena ureditev poligamije drugod po svetu, in sicer v Zambiji, Indoneziji, Bosni in Hercegovini, kjer je veliko prebivalstva islamske vere, pri kateri imajo pripadniki islamske vere, v skladu z vero, možnost prakticiranja poligamije, in je tako tradicionalno uveljavljeno, da lahko ima moški več žena naenkrat, vendar pod določenimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati. V magistrskem delu pa je predstavljena tudi poligamija v Evropi, in sicer v določenih evropskih državah, ki se z njo srečujejo, npr. v Avstriji in Angliji. Naj poudarim, da nobena imed evropskih držav poligamije zakonsko ne dovoljuje, saj zakonodaja evropskih držav temelji na načelu monogamnosti. Poleg tega poligamija ni v skladu z evropsko zakonodajo, saj bi v primeru dovoljenosti poligamije lahko prišlo do kršitev temeljnih načel, na katerih temelji evropska zakonodaja.
Ključne besede: monogamija, zakonska zveza, otrokove pravice, kršitev zakonodaje, islam.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 646; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Kibernetski prostor, radikalizacija in islamska država
Milica Rajlić, 2019, diplomsko delo

Opis: Razvoj IKT in kibernetskega okolja vsakdanjik slehernega posameznika spreminja v nekaj nepredvidljivega in čisto novega. Gre za nov način življenja, ki ga je ustvarila človeška roka, zato je človek tudi edini dejavnik, ki ga lahko spreminja in posodablja. Obstajata dve skupini ljudi; tisti, ki ga želijo izkoristiti v dobre namene, da si olajšajo življenje in delo, ter tisti, ki so z njim razvili nove možnosti nelegalnega in protizakonitega delovanja v družbi.
Ključne besede: diplomske naloge, IKT, kibernetska kriminaliteta, terorizem, protiteroristična strategija, islam
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 310; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (561,97 KB)

7.
Islamski kulturni center Maribor
Zija Fejzulai, 2019, magistrsko delo

Opis: Za muslimane v Mariboru je pomembno, da obstaja verska institucija, ki predstavlja muslimane in islamsko kulturo. Projektna naloga obravnava območje na Teznem v Mariboru, ki se nahaja med Ptujsko cesto kot glavno cesto in Trebušakovo ulico. Parcela je v lasti islamske skupnosti Maribor in se nahaja na področju, ki je namenjeno za centralne dejavnosti in zato primerno za našo nalogo vzpostavitve islamskega kulturnega centa. Cilj je na podano lokacijo umestiti islamski kulturni center , in sicer na mestu prejšnjega Merkurja, ker obstoječi prostori na Zagrebški 47, ki je blizu naše lokacije, ne zadoščajo potrebam uporabnikov. Na ta način bi se rešila prostorska stiska islamske skupnosti Maribor in obogatila vsebina lokacije. Namen te magistrske naloge je zgodovinska analiza islamske arhitekture in tipologije islamskih verskih objektov. Naloga obsega tudi analizo sodobnih islamskih centrov po svetu in v naši bližini. Primerjava obstoječih primerov nam služi kot smernica za uspešno zasnovo islamskega kulturnega centra v Mariboru. Novonastala arhitektura mora upoštevati predpisane urbanistične gabarite in omejitve ter se zliti s sedanjo situacijo. Istočasno naj omogoča uporabnikom tako programsko kot tudi estetsko bogatejšo lokacijo.
Ključne besede: islam, kultura, arhitektura
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (23,35 MB)

8.
Vloga religije v spletu družbenih dejavnikov terorističnih napadov v Franciji
Ksenja Draškovič, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je predvsem v Zahodnem svetu prišlo do izrazitega porasta terorističnih napadov, ki jih lahko neposredno povežemo z gibanjem radikalnega islamizma. Namen pričujočega magistrskega dela je bil izdelati celovito sociološko analizo družbenih vzrokov versko motiviranih terorističnih napadov v zahodnih državah enaindvajsetega stoletja, pri čemer smo se posebej osredotočili na vlogo religije in na teroristične napade v Franciji. Na osnovi obsežnega pregleda teoretičnih in empiričnih znanstvenih prispevkov smo ugotovili, da značilnosti islama kot religije predstavljajo le enega izmed številnih dejavnikov, ki so ključni za razumevanje radikalnega islamizma in njegovega odnosa do Zahoda oziroma za razumevanje družbenih ozadij terorističnih napadov. Enega takih ključnih dejavnikov predstavlja zgodovina konfliktov med Zahodom in muslimanskim svetom. Pomembno vlogo igrajo tudi nekatere značilnosti neoliberalega kapitalizma, ki so prispevale k neugodnemu položaju muslimanskih priseljencev v Franciji in v nekaterih drugih zahodnih državah. Med značilnostmi modernih družb se za razlago radikalnega islamizma kot pomembna izkaže tudi sorazmerno visoka pogostost psihosocialnih problemov posameznikov v smislu odtujenosti ter težav pri ustvarjanju in ohranjanju življenjskega smisla. Ideologija radikalnega islamizma lahko v takšnem svetu posamezniku, še posebej če je ta družbeno marginaliziran in ima pogoste stike z islamom, nudi alternativni življenjski okvir. Ta okvir praviloma ponuja bogato zalogo življenjskega smisla in tudi sicer bistveno bolj ugodno psihosocialno okolje v primerjavi z okoljem, ki ga zagotavlja vztrajanje v položaju marginaliziranega in/ali odtujenega pripadnika moderne družbe.
Ključne besede: terorizem, islam, Francija, Zahod, družbeni dejavniki
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 337; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (342,29 KB)

9.
Organizacija islamskega sodelovanja kot dejavnik stabilnosti in miru
Andrej Beljan, 2019, diplomsko delo

Opis: Na svetu je veliko število organizacij, ki se zavzemajo za globalni mir in zagotavljanje varnosti. Nekatere izmed njih delujejo že dlje časa, so vplivne, relativno uspešne in učinkovite. Vsekakor so najvplivnejše in najbolj znane tiste mednarodne organizacije, v katerih sodeluje večje število držav. Ena od mednarodnih organizacij, ki je v današnjem času relativno pomembna je Organizacija islamskega sodelovanja, ki ima hkrati verski in politični značaj. Verski značaj ji zagotavlja dejstvo, da gre za organizacijo, v katero so vključene islamske države ali tiste, ki same sebe smatrajo za takšne. Organizacija deluje na številnih področjih, diplomsko delo pa se osredotoča predvsem na njene aktivnosti, ki so povezane z zagotavljanjem varnosti, z bojem proti terorizmu, verskim ekstremizmom, skratka na dejavnosti, ki ogrožajo človekovo zelo pomembno vrednoto – varnost. Organizacija je vpeta tudi v mednarodno politično okolje, saj je sogovornik Organizacije združenih narodov, Evropske unije in ZDA. Kljub različnim vrednotam, načinu življenja in religijam, med državljani držav Organizacije islamskega sodelovanja in državljani zahodnega sveta obstajajo dialog, sodelovanje in skupno prizadevanje za globalni mir. Med vsemi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje miru in varnosti, se neredko pojavijo različna mnenja o razlogih za pojav terorizma, verskega ekstremizma, oboroženih konfliktov in drugih oblik nasilja, zato sta dialog in sodelovanje še toliko bolj pomembna. Države članice Organizacije islamskega sodelovanja so v svojih številnih dokumentih do sedaj sprejele številne ukrepe proti terorizmu. Vsaj nekatere sprejete ukrepe v praksi tudi udejanjajo z aktivnostmi, ki preprečujejo nastajanje terorizma, zlorabo vere, z opozarjanjem na pojave, ki prispevajo k terorizmu in z drugimi aktivnostmi, ki so namenjene zagotavljanju miru. Pri tovrstnih aktivnostih države članice vsaj na načelni ravni sodelujejo med seboj in z akterji izven same organizacije. Kljub temu, pa zaradi različnih razlogov, nekateri sprejeti ukrepi ostanejo samo na papirju in ne prispevajo k zagotavljanju varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, organizacija islamskega sodelovanja, islam, panislamizem, Konvencija Organizacije islamskega sodelovanja o boju proti mednarodnem terorizmu, varnost
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 533; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Terorizem in Bližnji vzhod. Od Irguna in PLO do ISIS-a
Dejan Bratušek, 2018, diplomsko delo

Opis: Beseda terorizem je tesno povezana z besedo Bližnji vzhod. Področje Bližnjega vzhoda je za človeštvo zelo pomembno. Na tem področju so nastale vse tri svetovne religije: židovska, krščanska in islamska. Za vse tri religije je značilen monoteizem, to je verovanje v enega boga. So pa te vere, predvsem dve, židovska in islamska, razlog, da je Bližnji vzhod skozi vso zgodovino tudi področje stalnih spopadov med Judi in Arabci. V diplomski nalogi smo opisali vse vrste terorizma, ki se je pojavil na tem področju, ter vlogo velesil, ki so jih imele na ta dogajanja. Najprej smo opisali sionistični teroristični skupini Irgun in Etzel. Leta 1948 Judje ustanovijo državo Izrael. Še istega leta izbruhne prva arabsko-izraelska vojna, v kateri so arabske države premagane. Posledice te vojne so katastrofalne. Pride do množične izselitve Palestincev iz Izraela. Hkrati pa Palestinci začnejo s terorističnimi napadi, ki jih izvajajo med seboj nepovezane teroristične skupine. Leta 1964 pride na pobudo Egipta do ustanovitve Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Ko prevzame vodstvo nad PLO Jaser Arafat, se ta radikalizira in začne s terorističnimi napadi na izraelske cilje ne samo v Izraelu, temveč po vsem svetu. Po sporazumu v Camp Davidu, kjer skleneta mir Egipt in Izrael, Palestinci izgubijo svoje glavnega zaveznika Egipt. Tudi znotraj Palestincev pride do radikalizacije. Vedno pomembnejšo vlogo pa dobiva islamska vera. Šejk Ahmed Yassin ustanovi novo teroristično skupino Hamas, ki je za razliko od PLO popolnoma pod vplivom radikalnega islama. Še večjo radikalizacijo povzroči sporazum, ki sta ga v Oslu leta 1993, sklenila PLO in Izrael, s katerim je PLO priznal obstoj dveh držav na področju Palestine. Hamas postane najmočnejša palestinska teroristična in politična organizacija. Umik Sovjetske zveze iz Afganistana in pa islamska revolucija v Iranu leta 1979 povzročita pretres na področju terorizma. Če je bil do takrat glavni cilj islamskih teroristov Izrael. Povzroči ta pretres, da postane glavni cilj islamskega terorizma sveta vojna – džihad proti vsem sovražnikom islama. Teroristična skupina Al Kaida, ki je glavni zagovornik tega novega islamskega terorizma, postane za razliko od PLO in Hamasa skupina, ki ni omejena na ozko regionalno področje. Glavni sovražnik Al Kaide ni več samo Izrael in njen cilj ni več ustanovitev islamske države na področju Palestine, temveč je njen cilj zahodna civilizacija kot glavni sovražnik islama. ZDA s svojim napadom na Irak povzročijo, da pride v Iraku do spopada med suniti in šiiti. Pojavi se nova teroristična organizacija Islamska država Irak (ISI), ki se bori proti ameriški zasedbi Iraka. Na začetku je ISI del Al Kaide. Leta 2013 spremeni svoje ime v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL). Njen vodja postane Abu Bakr al-Baghdadi. Podprejo jo iraški suniti. Če se je Al Kaida bolj posvečala odmevnim terorističnim napadom, si je ISIL zastavila za cilj, da na področju Iraka in Sirije ustanovi kalifat. Zaradi odlične vojaške organiziranosti zasede velika področja Iraka. Vplete se v državljansko vojno v Siriji. Junija 2014 se preimenuje v Islamsko državo (IS). Za glavno mesto kalifata razglasi sirsko mesto Ar-Rakah. Kmalu ostale države spoznajo vpletene v vojno v Siriji (ZDA, Rusija, Iran, Turčija), da je IS postala premočna in pomagajo Iraku in pa Kurdom, da uničijo IS. Danes na tem področju trenutno ni neke organizirane teroristične skupine, ki bi nasledila Al Kaido in ISIL.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Bližnji vzhod, teroristične skupine, Palestina, islam
Objavljeno: 29.10.2018; Ogledov: 648; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (560,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici