1. Diskriminacija oseb z invalidnostjo pri iskanju zaposlitveDarja Dovečar, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Diskriminacija oseb z invalidnostjo se pojavlja na številnih področjih, tudi na področju zaposlitve. Pojavlja se lahko v različnih procesih zaposlitve in vseh drugih dejavnostih, povezanih z zaposlitvijo.
Metode: Za doseganje namena raziskave smo uporabili metode kvantitativne raziskovalne paradigme, in sicer sekundarno statistično analizo podatkov. Podatke za analizo spremenljivk smo prevzeli iz mednarodne baze Eurostat.
Rezultati: Rezultati raziskave so med državami Evropske unije odkrili velike razlike v zaposlitveni vrzeli med osebami z invalidnostjo in osebami brez invalidnosti ter velike razlike v distribucijskih strategijah, ne pa tudi linearne povezave med zaposlitveno vrzeljo ter deleži izdatkov socialnih transferjev v primerjavi z deleži izdatkov za upravne stroške sistema, deleži izdatkov za socialno varstvo v primerjavi z deleži izdatkov za izobraževanje, zdravstvo, obrambo, zaščito, javni red in splošno varnost; deleži izdatkov za preprečevanje socialne izključenosti in brezposelnosti v primerjavi z deleži izdatkov za druga področja socialnega varstva ali deleži izdatkov za pomoč in podporo invalidnosti, brezposelnosti in socialni izključenosti v primerjavi z izdatki za druge skupine socialno izključenih.
Diskusija in zaključek: Evropska unija temelji na boju proti vsem oblikam diskriminacije in si prizadeva za posebno varstvo ogroženih skupin. Med temi skupinami so osebe z invalidnostjo, saj invalidnost pogosto povzroča kritične težave pri iskanju zaposlitve.
Keywords: diskriminacija, osebe z invalidnostjo, zaposlovanje, iskanje zaposlitve, preprečevanje socialne izključenosti
Published in DKUM: 22.04.2024; Views: 310; Downloads: 27
 Full text (1,75 MB) |
2. Medgeneracijske razlike v procesu iskanja zaposlitveNataša Šušteršič, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Prihod novih generacij vpliva na delovna mesta, zato se trg dela neprestano spreminja. Na trgu dela se uresničuje proces zaposlovanja, katerega element je tudi iskanje zaposlitve. Iskalci zaposlitve smo različnih starosti, v različnih življenjskih obdobjih smo pridobili drugačne izkušnje, različno se tudi razvijamo in ravno to v največji meri vpliva na razvrščanje ljudi v generacije. Generacije se med seboj razlikujejo po značilnostih, sposobnostih in vrednotah njenih pripadnikov. Okoliščine, ki vplivajo na generacije, vplivajo na odnos do dela, odnos do delovnega okolja in odnos do sodelavcev. Medgeneracijska komunikacija je zato še kako pomembna.
Keywords: trg dela, zaposlovanje, iskanje zaposlitve, metode iskanja zaposlitve, medgeneracijske razlike
Published in DKUM: 30.08.2018; Views: 1262; Downloads: 188
Full text (1,18 MB) |
3. Optimizacija neposrednega iskanja zaposlitve brezposelnih osebJulij Fischer, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Večina novih delovnih mest v zasebnih podjetjih ni objavljena v širši javnosti. Iskalci zaposlitve jih iščejo na različne načine. Način iskanja zaposlitve, kjer iskalec zaposlitve neposredno nagovarja delodajalca, vlaga delo v iskanje zaposlitve, je proaktiven in ne uporablja storitev posrednikov, imenujemo neposredno iskanje zaposlitve.
V diplomskem delu smo raziskovali, kakšne so navade in običaji ter problemi brezposelnih pri neposrednem nagovarjanju delodajalcev. Na podlagi ugotovitev in teoretičnih osnov smo oblikovali predlog optimizacije neposrednega iskanja zaposlitve brezposelnih oseb v obliki spletne aplikacije CV-vizitka.
V teoretičnem delu naprej opišemo trg dela in gibanje brezposelnosti v Sloveniji, kar nam služi kot okvir za razumevanje položaja brezposelne osebe. Nato uvrstimo neposredno iskanje zaposlitve med načine iskanja zaposlitve in predstavimo njegove glavne značilnosti. Pogledali smo, kako se delodajalcem predstavijo iskalci zaposlitve z oblikovanjem osebne blagovne znamke in kaj sestavlja zaposlitveno vlogo. Pri slednji smo se osredotočili na njeno digitalizacijo. Na kratko smo pogledali tudi utrujenost in stres kot stranska učinka iskanja zaposlitve.
V osrednjem delu smo naredili primerjalno analizo obstoječih spletnih orodij za digitalizacijo življenjepisov (t. i. e-življenjepisi) in predstavili CV-vizitko. Naredili smo analizo procesa neposrednega iskanja zaposlitve pred in po implementaciji CV-vizitke. Definirali smo glavne prednosti, ovire za vstop na trg in naslovili štiri dimenzije za uspešno izvedbo na trgu.
Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je delež iskanja zaposlitve z računalnikom in preko spleta zelo visok in da je delež izvajanja neposrednega iskanja zaposlitve med brezposelnimi tudi zelo visok, ne glede na izobrazbeno strukturo in spol.
Rezultati raziskave, izvedene med brezposelnimi, so pokazali, da pri njih obstaja potreba po rešitvi, ki bi omogočala povratno informacijo o zaposlitveni vlogi in lažjem dostopu do delodajalcev. Povratna informacija bi tudi pozitivno vplivala na njihovo motivacijo pri iskanju zaposlitve. Ugotovili smo tudi, da raje uporabljajo elektronske prijave. Na vprašanje, ali bi uporabili CV-vizitko kot rešitev, so v povprečju ocenili pritrdilno.
Rezultati raziskave, izvedene med delodajalci, so pokazali, da bi si želeli uporabljati zgolj elektronske prijave. Na vprašanje, ali bi uporabili CV-vizitko kot rešitev, so v povprečju ocenili pritrdilno.
Keywords: Iskanje zaposlitve, Digitalizacija zaposlovanja, Kadrovanje, QR koda, Življenjepis
Published in DKUM: 23.10.2017; Views: 1297; Downloads: 62
Full text (3,48 MB) |
4. Problematika iskanja zaposlitve brezposelnih oseb v Celjski regijiMatejka Verhovšek, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Živimo v času mnogih sprememb in hitrega življenjskega ritma. Gospodarska recesija od leta 2008 močno vpliva na trg dela in v Sloveniji smo v zadnjih letih beležili velik porast brezposelnosti. Zaradi sodobnih tehnologij se je iskanje zaposlitve močno spremenilo; tako danes poznamo več metod iskanja zaposlitve kot pred desetletji.
V diplomski nalogi nas je zanimalo predvsem, katere metode brezposelne osebe uporabljajo pri iskanju zaposlitve, kako intenzivno iščejo zaposlitev oz. kakšen je njihov odnos do iskanja zaposlitve, s katerimi težavami se srečujejo pri iskanju zaposlitve, koliko so seznanjeni z aktivno politiko zaposlovanja in vključenost vanjo, ter koliko so se pripravljeni dodatno izobraževati.
Ugotovili smo, da v Celjski regiji velik del brezposelnih oseb izgubi delo zaradi izteka pogodbe za določen čas ali prekinitve pogodbe zaradi poslovnih razlogov, veliko pa je tudi prvih iskalcev zaposlitve. V povprečju brezposelni namenjajo premalo časa iskanju zaposlitve, ženske pa so pri tem bolj aktivne kot moški. Brezposelni uporabljajo več metod iskanja zaposlitve hkrati; najbolj so uporabljane metode iskanja zaposlitve prek spleta, manj priljubljena je uporaba časopisov in revij, najmanj pa se brezposelni udeležujejo kariernih sejmov. Največji težavi pri iskanju zaposlitve sta, da brezposelni težko pridejo do razgovorov in do odgovorov na prošnje. Dobra polovica brezposelnih je že bila vključena v aktivno politiko zaposlovanja, večina brezposelnih pa se je pripravljenih izobraževati ali pa se že izobražujejo. Največji problem današnjega trga dela v Celjski regiji je podaljševanje trajanja brezposelnosti. Kar četrtina anketiranih je brezposelnih že več kot tri leta, ženske pa so v povprečju brezposelne dalj časa kot moški in težje zaposljive.
Keywords: Brezposelnost, iskanje zaposlitve, aktivna politika zaposlovanja, metode iskanja zaposlitve.
Published in DKUM: 08.07.2016; Views: 1183; Downloads: 116
Full text (1,40 MB) |
5. EGOCENTRIČNA OMREŽJA ŠTUDENTOV IN PROBLEMATIKA ISKANJA PRVE ZAPOSLITVEAnastasija Erceg, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu z naslovom Egocentrična omrežja študentov in problematika iskanja prve zaposlitve smo raziskali omrežja študentov Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Raziskali smo pojem socialnega omrežja, bolj podrobno egocentrična omrežja in kako se le-ta merijo. Opredelili smo tudi socialno oporo, ki je pomembna za samo razumevanje omrežij. Ker pa je del diplomskega dela namenjen problematiki iskanja prve zaposlitve, smo na kratko predstavili metode iskanja zaposlitve in stanje mladih na trgu dela.
V raziskovalnem delu smo med študenti tretjega letnika na Fakulteti za organizacijske vede raziskali njihova egocentrična omrežja. Anketiranje smo izvedli maja 2015 preko spleta in sicer tako, da smo anketo poslali na osebne elektronske naslove študentov. Povprečna starost anketirancev je 23 let, največji delež je vpisanih na smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, temu pa sledita organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov in na koncu organizacija in management informacijskih sistemov. Anketo je izpolnilo več moških anketirancev, in večina anketirancev že opravlja dela preko študentskih servisov, ki pa v večini niso povezana z njihovo smerjo študija. Približno polovica anketirancev namerava po uspešno opravljeni diplomi iskati zaposlitev, ostali pa imajo namen nadaljevati študij. V povprečju se anketiranci po pomoč oziroma nasvet, ali pogovor, o iskanju prve zaposlitve obrnejo na dve osebi, v večini primerov so to starši in prijatelji, s katerimi so zelo pogosto v stiku.
Keywords: - egocentrično omrežje, - iskanje prve zaposlitve, - študenti.
Published in DKUM: 20.04.2016; Views: 1135; Downloads: 150
Full text (775,93 KB) |
6. Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih družbenih omrežijJanja Rušin, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Spletna družbena omrežja so vtkana v vsakdan posameznika. Število uporabnikov se iz dneva v dan povečuje, prav tako število aplikacij povezanih z njimi ter možnosti uporabe le-teh. Uporaba spletnih družbenih omrežij v namen zaposlovanja doživlja vse večji razcvet, vse več podjetij ter posameznikov prepoznava možnosti uporabe spletnih družbenih omrežij v namen kadrovanja ter iskanja zaposlitve.
V diplomskem delu smo raziskovali, kako se spletna družbena omrežja kot velik vir informacij uporabljajo v namen zaposlovanja v podjetjih in med posamezniki v Sloveniji.
V teoretičnem delu najprej govorimo o pridobivanju kadrov in načinih iskanja zaposlitve, nato predstavimo najpomembnejša spletna družbena omrežja. V nadaljevanju predstavimo pridobivanje kadrov preko spletnih družbenih omrežij ter iskanje zaposlitve s pomočjo le-teh. V nalogi torej obravnavamo povezanost spletnih družbenih omrežij s procesom zaposlovanja in procesom kadrovanja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskav o uporabi spletnih družbenih omrežij v namen zaposlovanja v podjetjih ter rezultati raziskav o uporabi le-teh pri iskanju zaposlitve.
Rezultati raziskave, izvedene med podjetji, so pokazali, da le-ta uporabljajo spletna družbena omrežja v namen kadrovanja, vendar sta njihova uporaba in znanje o tem, kako jih uporabiti v procesu kadrovanja, v veliki meri še pomanjkljiva, da bi lahko izkoristili vse možnosti, ki se kadroviku ponujajo pri uporabi spletnih družbenih omrežij.
Rezultati raziskave, izvedene med uporabniki, pa dajo slutiti, da uporabniki razumejo uporabnost podatkov o njih samih, dostopnih na spletnih družbenih omrežij, vendar še premalo pazijo na podatke in vsebino, ki jo objavljajo. V primerjavi obeh raziskav je mogoče naslutiti, da uporabniki – potencialni iskalci zaposlitve - spletna družbena omrežja pri iskanju zaposlitve uporabljajo na bolj kompleksen način kot pa podjetja v procesu zaposlovanja.
Keywords: spletna družbena omrežja, kadrovanje, iskanje zaposlitve, Facebook, LinkedIn
Published in DKUM: 26.02.2016; Views: 2359; Downloads: 219
Full text (749,98 KB) |
7. PRIDOBIVANJE KADROV IN ISKANJE ZAPOSLITVETamara Gerdej, 2014, master's thesis Abstract: V magistrskem delu raziskujemo uporabnost in prepoznavnost metod pridobivanja kadrov in metod iskanja zaposlitve, z namenom, da bi podjetjem olajšali delo pri pridobivanju novega kadra. Raziskovali smo katere metode pridobivanja kadrov v podjetju poznajo, katere uporabljajo, katere so tiste, ki so zaželene, ter katere so še neprepoznane. Zanimal nas je tudi vidik študentov, iskalcev zaposlitve in zaposlenih, zato smo izvedli raziskavo, v kateri smo prepoznali katere metode iskanja zaposlitve so največkrat uporabljene, katere so tiste, ki so med iskalci zaposlitve zaželene, kako selekcijski postopek vpliva na odločitev o kandidiranju za prosto delovno mesto, ter kaj vse vpliva na odločitev za kandidiranje za prosto delovno mesto v nekem podjetju.
S pomočjo pregleda domače in tuje literature smo dobili vpogled v proces kadrovanja, metode pridobivanja kadrov in metode iskanja dela. Nato smo naredili analizo že izvedenih raziskav na preučevanem področju, s pomočjo katerih smo postavili tezo in raziskovalne hipoteze. V empiričnem delu smo izvedli tudi študijo primera v slovenskem podjetju, s katero smo opisali trenutno stanje in podali predloge za izboljšave. Kasneje smo izvedli pilotno raziskavo, na podlagi katere smo izdelali končen inštrument merjenja, ti. anketni vprašalnik.
Na podlagi študije primera smo pripravili niz predlogov, povezanih s pridobivanjem nove delovne sile. Predlagali smo izobraževanje in usposabljanje managerjev za redno in dosledno uporabo orodja za kadrovanje, večjo uporabo pridobivanja s pomočjo priporočil sodelavcev ter nagrajevanjem dobrih priporočil, več sodelovanja s kariernimi centri, ki bi lahko v podjetje usmerjali najboljše kandidate in sodelovanje z ZRSZ v smeri posredovanja odličnih dijakov in študentov ter tudi ostalih iskalcev zaposlitve.
V predstavitvi rezultatov smo zavrnili vse postavljene raziskovalne hipoteze, vendar je raziskava zagotovo pripomogla k boljšemu razumevanju stanja na trgu dela in lažjem opisu preseka med metodami pridobivanja kadrov in metodami iskanja zaposlitve. Kot najbolj pogosta metoda iskanja zaposlitve je identificirana metoda iskanja zaposlitve prek študentskega dela. Kot najbolj zaželena metoda pridobivanja kadrov je identificirana metoda pridobivanja kadrov s ponujanjem praks in pripravništev. Selekcijski postopek, ki bi kandidate najbolj pritegnil h kandidiranju za prosto delovno mesto, je poskusna doba (uvajanje na delo). Kandidate pa bi najbolj odvrnil selekcijski postopek, pri katerem bi uporabljali grafologijo. Ključni razlogi za odločitev o kandidiranju za prosto delovno mesto v podjetju so: v podjetju obstaja pozitivno delovno okolje, možnost stalne zaposlitve in možnost napredovanja znotraj organizacije.
Keywords: trg delovne sile, blagovna znamka podjetja, pridobivanje kadrov, iskanje zaposlitve, selekcija kadrov
Published in DKUM: 23.09.2014; Views: 3248; Downloads: 796
Full text (2,03 MB) |
8. UPORABA DRUŽABNIH OMREŽIJ PRI ISKANJU ZAPOSLITVESlavica Grkovska, 2014, master's thesis Abstract: S pomočjo družbenih omrežij lahko ustvarimo lastno mrežo kontaktov s pomočjo katere lahko pridemo do zaposlitve. Imeti profil na enem izmed najbolj znanih družbenih omrežij, ki so za poslovno rabo, je za iskalca zaposlitve velika prednost. V magistrski nalogi smo poskušali ugotoviti, ali se iskalci zaposlitve v Sloveniji poslužujejo družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve ter v kolikšni meri jih poznajo.
V teoretičnem delu smo se najprej dotaknili problema brezposelnosti v Sloveniji ter metod iskanja zaposlitve. V nadaljevanju magistrske naloge smo predstavili možnost postavitve osebne blagovne znamke s pomočjo izbranega družbenega omrežja ter način uporabe družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave o uporabi družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da brezposelni v Sloveniji poznajo družbena omrežja, jih tudi uporabljajo pri iskanju zaposlitve, vendar se v večji meri še vedno zanašajo na Zavod Republike Slovenje za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ), spletne zaposlitvene portale, pošiljanje prošenj na slepo ter povpraševanje prijateljev in znancev. V zaključku smo komentirali rezultate raziskave ter podali predloge, ki bi povišali raven uporabe družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve.
Keywords: družbena omrežja, osebna blagovna znamka, iskanje zaposlitve, brezposelnost
Published in DKUM: 18.09.2014; Views: 2291; Downloads: 217
Full text (3,88 MB) |
9. ISKANJE ZAPOSLITVE NA OBMOČJU GORENJSKENina Spasova, 2013, undergraduate thesis Abstract: Za temo »Iskanje zaposlitve na območju Gorenjske« smo se odločili na podlagi današnjih razmer v Sloveniji, saj je veliko brezposelnih. Zavedamo se, da je v tem času treba vložiti veliko energije, da bi našli delo, ki nam ustrezna. Odprto ostaja vprašanje, ali iskalci res storijo dovolj, da bi zaposlitev tudi našli.
V prvem delu diplomskega dela, ki je teoretične narave, smo opredelili pojma brezposelnost in zaposlovanje, predstavili razloge za nastanek brezposelnosti, opisali vrste brezposelnosti, opredelili iskalce zaposlitve, pregledali, kako je z izobraževanjem, prekvalifikacijo in iskanjem dela v tujini, ter opisali najpogostejše oblike iskanja zaposlitve.
V drugem delu diplomskem dela smo predstavili raziskavo, v kateri smo se omejili le na Gorenjsko. Raziskali smo, kateri dejavnik je najpomembnejši pri iskanju zaposlitve, za kakšno delo so iskalci pripravljeni poprijeti, kaj so pripravljeni storiti, da bi našli ustrezno delo, ter kako se soočajo z morebitnimi težavami. Pri raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, katerega rezultate smo grafično prikazali v podpoglavju »Rezultati ankete«. S pomočjo rezultatov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Na koncu diplomskega dela smo podali svoje mnenje o pridobljenih rezultatih, jih ustrezno argumentirali in napisali predloge za izboljšanje stanja.
Keywords: brezposelnost, brezposelni, iskanje zaposlitve, zaposlitvena metoda
Published in DKUM: 19.09.2013; Views: 1449; Downloads: 132
Full text (2,15 MB) |
10. ZAPOSLOVANJE DIPLOMANTOV FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDETjaša Bošnak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomskega dela je zaposlovanje diplomantov Fakultete za organizacijske vede (v nadaljevanju FOV). Vsi vemo, da je zaposlovanje diplomantov v današnjem času velik problem. Čedalje več je iskalcev zaposlitve s terciarno izobrazbo, delodajalci na trgu dela pa ne morejo vsakemu posamezniku zagotoviti ustrezno zaposlitev.
Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili zaposlovanje mladih in s tem povezane dejavnike, ki vplivajo na zaposlitev mladih in značilnosti mladih. V nadaljevanju je predstavljen položaj mladih na trgu delovne sile. Omenili smo tudi nekaj načinov iskanja zaposlitve. V diplomskem delu so predstavljeni ukrepi za povečanje zaposljivosti mladih. Poglavje pa smo zaključili z opisom Kariernega centra (v nadaljevanju KC) FOV. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anket, namenjenim diplomantom FOV, ugotavljali kakšne so njihove zaposlitvene možnosti, ali jim je pri iskanju zaposlitve pomagalo dejstvo, da so opravljali obvezno strokovno prakso oz. so imeli druge predhodne izkušnje, s katerimi problemi so se soočali pri iskanju zaposlitve, kako pogosto se diplomanti odločajo za podiplomski študij in kako pomembno se jim zdi pridobljeno znanje na fakulteti pri pridobitvi zaposlitve. S pomočjo anket, ki smo jih posredovali morebitnim delodajalcem, pa smo ugotavljali koliko diplomantov FOV je pri njih zaposlenih, ali obstajajo potrebe po zaposlovanju diplomantov FOV in ali dobivajo veliko njihovih prošenj za delo. Zanimalo nas je tudi, kaj jim je pri zaposlovanju bolj pomembno: znanje pridobljeno pri izobraževanju ali praktične izkušnje.
Na koncu raziskave smo prišli do spodbudnih zaključkov, saj so rezultati pokazali, da je položaj diplomantov FOV na trgu delovne sile dober. Presenetilo nas je dejstvo, da je tretjina diplomantov FOV že imela zaposlitev pred zaključkom študija.
Predloge za izboljšanje dejanskega stanja smo podali na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili s pomočjo raziskave.
Keywords: diplomanti, delo, Fakulteta za organizacijske vede, iskanje zaposlitve, karierni center
Published in DKUM: 19.09.2012; Views: 3024; Downloads: 363
Full text (1,42 MB) |
