1. FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZEAlenka Urnaut Ropoša, 2016, magistrsko delo Opis: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope.
Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti.
Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu.
V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin.
Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti.
Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi.
Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta.
Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč Ključne besede: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 2188; Prenosov: 235
Celotno besedilo (7,04 MB) |
2. Emerging markets of South-eastern Europe: Croatian mutual funds and Bosnian investment fundsBoris Podobnik, Vanco Balen, Timotej Jagrič, Marko Kolanović, Beco Pehlivanovič, Sebastjan Strašek, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: In this article we study the performance of Croatian mutual funds and Bosnian investment funds. The risk/return measures are assessed by using the Sharpe ratio, the Treynor ratio, Jensen's Alpha, and the Treynor appraisal ratio. Furthermore, we analyze the timing ability of the funds using the quadratic regression of Treynor and Mazuy. To emphasize the financial perspective of South-eastern Europe, we also analyze returns of major financial indices in Croatia, Bosnia and Herzegovina, Slovenia, Serbia and Montenegro, Bulgaria, and Macedonia, and show that financial markets in the whole region exhibit a strong performance recently. Ključne besede: finančni trg, vzajemni skladi, investicijski skladi, tveganje Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1039; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo |
3. Ernst & Young's retirement planning guide : take care of your finances now ... and they'll take care of you laterRobert J. Garner, William J. Arnone, Glenn M. Pape, Norman A. Barker, Martin Nissenbaum, Kenneth R. Rouse, David C. Voss, 1997, priročnik Ključne besede: upokojenci, pokojnine, prihodek, učinkovitost, pokojninski skladi, pokojninsko zavarovanje, plače, plačila, osebni dohodek, starost, financiranje, investicijski skladi, investicijsko odločanje, življenjski standard, obdavčenje, socialno varstvo, zaposlenost, samozaposlovanje, žensko delo, žensko vprašanje, družina Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1014; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo |
4. ANALIZA BORZNIH TRGOV VZHODNE EVROPEEdis Imamovič, 2011, diplomsko delo Opis: Države Vzhodne Evrope so tranzicijske države, ki so imele v času transformacije veliko podjetij, pretežno v državni lasti. Ta podjetja so bila zaradi zaprtega gospodarstva predvsem neučinkovita in nekonkurenčna. S prehodom na tržno gospodarstvo se je državni delež v podjetjih začel zmanjševati in tako je bilo v lastniški strukturi podjetij vedno več zasebnega kapitala. Zaradi zanimanja domačih in tujih vlagateljev so ta podjetja začela pridobivati na vrednosti.
S pospešenim procesom globalizacije je bilo do začetka svetovne finančne krize na borznih trgih Vzhodne Evrope možno doseči visoke donose. Države Vzhodne Evrope naj bi imele zaradi svojih velikih gospodarskih dinamik v preteklosti veliko koristi od priliva tujega kapitala. Tako se je začela selitev kapitala iz zahodnih trgov na obetajoče vzhodne trge, ki so imeli velik potencial ter višje donose. Vendar pa je zaradi pregretega svetovnega trga in prihoda svetovne globalne finančne krize denar iz razvitih zahodnih držav prenehal dotekati, in priča smo bili velikim odlivom tujega kapitala, ki je napajal vzhodne trge. Posledično je prišlo na teh trgih do pomanjkanja finančnih sredstev, visokega primanjkljaja v tekoči bilanci in do povečanja že tako visokega zunanjega dolga. Ključne besede: Borzni trg, tržna kapitalizacija, likvidnost trga, volatilnost, investicijski skladi Objavljeno v DKUM: 20.06.2012; Ogledov: 1723; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Prijava projekta X na razpis za sofinanciranje iz sredstev EU : diplomsko deloPetra Šmuc, 2005, diplomsko delo Ključne besede: financiranje, projekti, finančna sredstva, Evropska unija, neprofitne organizacije, skladi, Slovenija, javni razpis, podpora, ekonomska pomoč, fond, investicijski skladi Objavljeno v DKUM: 02.06.2012; Ogledov: 1780; Prenosov: 112
Celotno besedilo (478,73 KB) |
6. Foundations of financial markets and institutionsFrank J. Fabozzi, Franco Modigliani, Michael G. Ferri, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: finančne ustanove, finančni trg, finančne inovacije, finančni instrumenti, izvedeni finančni instrumenti, novatorstvo, banke, centralne banke, monetarna politika, denarni trg, premoženje, obrestna mera, devizni tečaji, devizni trg, krediti, zavarovalnice, investicijski skladi, skladi, fond, pokojninski skladi, vrednostni papirji, država, vlada, fiskalna politika, trg vrednostnih papirjev, obveznice, izvršba, listinjenje, hipoteke, terminsko poslovanje, pogodbe, finančno poslovanje, futures, opcije Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2574; Prenosov: 182
Povezava na celotno besedilo |
7. Regijski delniški vzajemni skladi v Sloveniji : diplomsko deloAndrej Kužner, 2006, diplomsko delo Ključne besede: investicijski skladi, indeksi, regionalna politika, regionalni razvoj, družbe za upravljanje, značilnosti, skladi, kapitalske družbe, fond, delnice, delničarstvo, vzajemni skladi, država, finančni trg, denarni trg, Evropa, Slovenija, Balkan, organiziranost, povezanost, trgovanje, donos, finančno odločanje, investicijsko odločanje, trg kapitala, finančni instrumenti, opcije, enotni trg, orodja Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1756; Prenosov: 58
Celotno besedilo (734,63 KB) |
8. Osebne finance : diplomsko deloAlja Stanonik, 2006, diplomsko delo Ključne besede: finance, človek, finančno upravljanje, vrednotenje, ocenjevanje, denarni tokovi, šolstvo, otroci, pokojnine, portfolio, premoženje, osebnost, življenjski cikel, finančno planiranje, varčevanje, finančno odločanje, investicijsko odločanje, Slovenija, vrednostni papirji, cilj, finančni trg, investicije, finančne ustanove, prebivalstvo, skladi, fond, vrednostni papirji, storitve, tveganje, banke, zavarovalnice, investicijski skladi, vzajemni skladi Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2462; Prenosov: 191
Celotno besedilo (761,09 KB) |
9. Vzajemni skladi kot alternativna možnost varčevanja : diplomsko deloFani Cerar, 2006, diplomsko delo Ključne besede: vzajemni skladi, investicijski skladi, delovanje, prednost, tveganje, varčevanje, alternative, finančni trg, borze, borzništvo, donos, Slovenija, likvidnost, varnost, stroški, podatki, informacije, trg kapitala, davki, premoženje, obdavčenje, obrestna mera, finančna sredstva, investicijsko odločanje, investicije, finance, skladi, finančno upravljanje, plačila, ponudba, konkurenčnost, banke, bančno poslovanje, finančne ustanove Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1716; Prenosov: 78
Celotno besedilo (575,16 KB) |
10. Finančni instrumenti in spodbude EU : diplomsko deloGabrijela Konrad, 2006, diplomsko delo Ključne besede: finančni instrumenti, financiranje, finančne ustanove, mednarodne banke, Svetovna banka, IMF, Evropska unija, institucije, aktivnosti, struktura, ekonomske strukture, investicijski skladi, finančna politika, perspektive, razvojni projekti, usklajevanje, regionalna politika, dežele, ekonomska pomoč, država, regionalna ekonomika, oblikovanje, regionalni razvoj, finančna sredstva, skladi, fond, državna intervencija, Slovenija, članstvo, odločanje, mednarodno finančno sodelovanje, programi, investici Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2270; Prenosov: 150
Celotno besedilo (530,75 KB) |