1. Upravljanje in regulacija podatkov v pravu EU: analiza Akta o podatkih : magistrsko deloGal Pastirk, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov.
Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti.
Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke.
V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev.
Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih.
Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Nadgradnja ogrevalnega sistema z internetom stvariBranko Zebec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vsebuje analizo in razvoj prototipa za nadgradnjo ogrevalnega sistema, pri katerem smo sledili dvema ciljema: povezati ogrevalni sistem v internetno omrežje s pomočjo tehnologije interneta stvari in optimizirati ogrevalni sistema. Za dosego ciljev smo raziskali vse potrebne tehnologije, programska orodja in strojno opremo. Pri implementaciji smo uporabili programsko platformo Home Assistant, s katero smo razvili glavni krmilnik na strojni opremi Raspberry Pi 4. V okviru platforme Home Assistant smo integrirali dodatna programska orodja: Cloudflare za vzpostavitev varne povezave na oblačni strežnik in s tem ustvarjanje varnega tunela do glavnega krmilnika, Node-RED, s katerim smo razvili programsko kodo za povezavo z napravami Modbus in optimizacijo sistema vključno s PID krmilnikom, InfluxDB za bazo podatkov vseh spremenljivk našega ogrevalnega sistema, Grafano za vizualizacijo podatkov iz baze, Google SDK za integracijo Googlovega pomočnika na Home Assistant. Na krmilnik smo povezali naprave prek protokola Modbus TCP/IP (angl. Transmission Control Protocol/Internet Protocol): Daikin krmilnik za dostop do toplotne črpalke Daikin Altherma HT, Siemens sobni termostat. Za spremljanje porabe električne energije smo razvili merilnik porabe na modulu ESP32, ki smo ga povezali na kontakte S0 analognega števca. Programsko kodo C++ smo povzeli in prilagodili ter povezali prek protokola MQTT na Home Assistant. Razvili smo tudi simulacijski model, s pomočjo katerega smo preverjali nastavitve PID krmilnika. S statistično analizo smo preverili, ali so podatki po optimizaciji sistema resnično potrdili pričakovane rezultate glede zmanjšanja porabe električne energije, manjšega vtoka ogrevalne vode ter sprememb sobne temperature. Prototip smo preverjali v celotnem ogrevalnem obdobju, le-ta je deloval zanesljivo brez izpadov. Za oddaljeni dostop smo uporabljali Home Assistant pomočnika in Googlovega pomočnika. Optimizacija ogrevalnega sistema se je izkazala za zelo uspešno, kar smo potrdili z meritvami spremenljivk, predvsem porabe električne energije. Ugotovili smo, da se v prehodnem obdobju ogrevanja poraba znatno zmanjša. Na podlagi tega smo prepričani, da bomo na dolgi rok podaljšali življenjsko dobo toplotne črpalke ter prispevali k trajnostni naravnanosti našega sistema ogrevanja.
Ključne besede: internet stvari (IoT), pametni dom, ogrevanje, Home Assistant, Node-RED, PID.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (9,03 MB) |
3. Avtomatizacija zbiranja podatkov iz senzorjev na izvodih transformatorjaMatic Mikec, 2024, diplomsko delo Opis: Informacije, ki jih pridobimo iz podatkov, igrajo pomembno vlogo pri odločanju in spodbujanju inovativnosti v osebnem in tudi poslovnem življenju. V diplomskem delu smo razvili avtomatizirani sistem za prenos podatkov iz naprav interneta stvari (senzorji) na transformatorskih izvodih do strežnika, kjer se ti podatki hranijo. Za načrtovanje različnih korakov pridobivanja, obdelovanja in shranjevanja podatkov smo uporabili različne programske rešitve, kot so Eclipse Mosquitto, Python in PostgreSQL z razširitvijo TimescaleDB, ki smo jih tudi opisali v svojem delu. Izdelan prototip je zasnovan za naročnika Elektro Gorenjska, d. d., in zagotavlja podatke za nadaljnjo analizo v okviru agencijskega projekta.
Ključne besede: internet stvari, MQTT, PostgreSQL
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,00 MB) |
4. Implementacija IIoT vmesnikov na laboratorijskem modelu : diplomsko deloJan Gutenberger, 2024, diplomsko delo Opis: Zaradi želje po uporabi IIoT modula za regulacijo procesa na daljavo v učnem procesu
smo obstoječi IIoT modul, predhodno razvit in opisan v magistrskem delu, pripravili za
uporabo z USB DAQ vmesnikom in orodjem Simulink programa Matlab. Uporabili smo že
obstoječi MQTT strežnik, regulator pa smo izvedli v novi namizni aplikaciji, preko katere
tudi spremljamo vrednosti spremenljivk. Tako lahko v modelu Simulink zgradimo proces,
ki nas zanima, in ga preko namizne aplikacije vodimo na daljavo.
Ključne besede: industrijski internet stvari, diskretni regulator, procesna avtomatizacija, namizna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,68 MB) |
5. Industrija 4.0 in digitalizacija bančnega sektorjaTjaša Rojko, 2024, diplomsko delo Opis: Industrija 4.0 je revolucionarni koncept, ki vključuje integracijo digitalnih tehnologij v proizvodno industrijo, prav tako pa digitalizira poslovanje bank in finančnih institucij. Napredne tehnologije so omogočile razvoj inovacij, kot so spletno bančništvo, računalniško trgovanje in plačila s karticami. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari in robotska avtomatizacija procesov, omogočajo bankam, da izboljšajo svoje storitve, povečajo učinkovitost ter povečujejo prilagodljivost in agilnost. Na trgu se pojavljajo tudi nove konkurenčne grožnje, kot so finančno-tehnološka podjetja, ki ponujajo inovativne rešitve in storitve, kar lahko ogrozi položaj bank na trgu ter jih prisili inoviranju njihove ponudbe in poslovanje na hitro rastočem finančnem trgu.
V diplomskem delu smo si zastavili šest hipotez. V teoretičnemu delu preverjali vpliv industrije 4.0 na spremembe poslovnih modelov bank, poostreno regulacijo bank ob uporabi tehnologij industrije 4.0. V empiričnem delu smo izvedli anketni vprašalnik, kjer smo analizirali odgovore anketirancev o poznanju industrije 4.0 , tehnološko-finančnih podjetjih ter njihovo mnenje o prehodu k tehnološko-finančnem. Preučili smo težave s katerimi se pri spletnih bančnih storitvah soočajo ter skrbi, ki bi jih imeli ob uporabi bančnih storitev, ki temeljijo na naprednih tehnologijah. Tako smo v diplomskem delu preučili tehnologije, ki so odgovorne za intenzivno digitalno transformacijo bančnega sektorja ter njihove implikacije in uporabo v tradicionalnem bančništvu. Poglobili smo se v analizo možnih tveganj in disrupcij, ki so lahko neizogibna posledica transformacije bančnih storitev ter opredelili dosedanje regulativne okvire, ki obsegajo implementacijo tehnologij 4.0 v Evropski uniji.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija bančnega sektorja, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca, robotska avtomatizacija procesov, internet stvari, tveganja industrije 4.0, digitalni poslovni modeli bank.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. Razvoj sistema za podporo glasovanju z moduli esp32Dane Porenta, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisana zasnova ter prototipni razvoj glasovalnega sistema, ki omogoča oddajo glasov brez dotika udeleženca glasovanja z namenom zmanjšanja verjetnosti prenosa okužb zaradi fizičnega stika z glasovalno enoto. V nalogi je naslovljena problematika neustrezne in drage informacijske podpore odločitvenim procesom v organizacijah. Predlagana rešitev je cenovno ugodna in enostavna za realizacijo kakor tudi uporabo. Razvitih je bilo več prototipov, izdelani pa sta bili tudi dve delujoči glasovalni enoti, vzpostavljen spletni strežnik, ki je središče celotnega sistema, ter uporabniški vmesnik. Celoten sistem deluje v omrežju LAN z izmenjavo sporočil JSON v realnem času po spletnih vtičnikih (ang. websocket).
Opisan je metodološki pristop ter nabor strojne in programske opreme, tj. mikrokrmilnik ESP32 in njegove specifikacije, internet stvari, kiberfizični sistemi in prototipni razvoj. Pred izdelavo glasovalne enote smo na razvitih prototipih testirali različne kombinacije načina oddaje glasu brez dotika z uporabo diode LED, fotoupornika in laserskega modula.
Rezultat je izdelan prototipni sistem v omrežju LAN z dvema glasovalnima enotama, strežnikom in uporabniškim vmesnikom. Pri realizaciji je bil uporabljen mikrokrmilnik ESP32 s kontrolnim algoritmom, razvitim v jeziku C++. Ključna novost je razvita funkcija oddaje glasu odločevalca brez fizičnega dotikanja glasovalne enote. Glede na rezultate izvedenih eksperimentov s tipali svetlobe smo se odločili za kombinacijo laserskega modula kot vira ter fotoupornika kot tipala. Omenjena kombinacija predstavlja osnovo brezkontaktnega stikala. Uporabljeni so bili trije laserji, in sicer rdeče, zelene in modre barve. Ko prekinemo laserski žarek, s pomočjo mikrokrmilnika ESP32 zaznamo spremembo na analognem vhodu tipala, kar šteje kot oddan glas. Na glasovalni enoti sta bila kot indikatorja uspešno oddanega glasu uporabljena laserski modul in LED-dioda ustrezne barve. Za vodjo glasovanja je bil razvit tudi uporabniški vmesnik, s katerim vodi glasovanje in spremlja rezultate. Pri razvoju smo uporabili jezike HTML, CSS in JavaScript. Osrednji del administratorskega dela je strežnik Ubuntu, ki uporablja Node.js z razvito strežniško aplikacijo v jeziku JavaScript. Strežnik sprejema sporočila od glasovalnih enot in uporabniškega vmesnika ter omogoča kontrolo izvedbe glasovanja. Za shranjevanje rezultatov je bila uporabljena podatkovna baza Redis.
Ključne besede: internet stvari, spletna vtičnica, JSON, ESP32, glasovanje
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,97 MB) |
7. Izziv kibernetske varnosti pametnih domov : magistrsko deloDamijan Smonkar, 2024, magistrsko delo Opis: Pametni domovi, ki temeljijo na naprednih tehnologijah, v vsakdanje življenje prinašajo udobje in napredek. Različne pametne naprave, ki so v pametnem domu med seboj povezane preko informacijsko-komunikacijskih omrežij, zaradi narave delovanja generirajo obsežne količine podatkov za medsebojno komunikacijo in avtonomno delovanje. Ti podatki, ki potekajo po komunikacijski infrastrukturi, pa so v kibernetskem prostoru izpostavljeni varnostnim tveganjem, zato je razumevanje kibernetskega prostora zaradi kompleksnosti informacijskih sistemov ključno za prepoznavanje kibernetskih tveganj ter zmanjševanje posledic. Namen magistrskega dela, Izziv kibernetske varnosti pametnih domov, je ugotoviti, ali se uporabniki pametnih domov dovolj zavedajo tveganj o morebitnih zlorabah in izpostavljenosti njihove zasebnosti ter kibernetskih groženj pri uporabi pametnih naprav in sistemov, uporabljenih v pametnih domovih, ter kakšna je zakonska regulativa za reševanje ter zmanjševanje posledic kibernetskih groženj. Na začetku magistrskega dela je predstavljen kibernetski prostor, kibernetske grožnje in kriminaliteta, sledi predstavitev tehničnega dela omrežne infrastrukture in pametnih rešitev. V drugem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave.
Ključne besede: pametni domovi, internet stvari (IoT), kibernetska varnost, kibernetski prostor, tveganje zasebnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 390; Prenosov: 112
Celotno besedilo (2,61 MB) |
8. Razvoj IIoT vmesnikov za procesno avtomatizacijo : magistrsko deloDominik Bajec, 2023, magistrsko delo Opis: Zaradi naraščajoče potrebe po upravljanju procesov na daljavo in prilagajanju ali spreminjanju obstoječih regulatorjev smo razvili vmesnik IIoT za procesno avtomatizacijo. Vmesnik IIoT je sestavljen iz strojne naprave IIoT, ki jo povežemo s senzorjem in aktuatorjem, in strežnika, s katerim sprejemamo podatke senzorjev in nadzorujemo proces. Vmesnik IIoT je mogoče namestiti v analogne signalne povezave sistema vodenja proizvodnega procesa. Lokalni regulator deluje nemoteno in naprava IIoT ne vpliva na njegovo delovanje. Lokalni regulator in vmesnik IIoT istočasno sprejemata podatke iz senzorja, medtem ko vmesnik IIoT odloča, ali bo z aktuatorjem krmilil lokalni regulator ali oddaljen regulator.
Ključne besede: industrijski internet stvari, protokol MQTT, procesna avtomatizacija, mikrokrmilnik, strežnik
Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,78 MB) |
9. Uporaba Arduino platforme in QR kode v sistemu pametnega doma : diplomsko deloMiloica Brašanac, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj enostavnega in univerzalnega pametnega sistema, primernega za implementacijo v pametni dom. Pri izdelavi sistema smo uporabili elemente avtomatizacije in daljinskega vodenja, tako da delovanje sistema temelji na uporabi QR kode za upravljanje naprav na daljavo. Pomembne lastnosti tega sistema sta enostavna zgradba in široko področje uporabe. Za izdelavo in praktični prikaz delovanja sistema na eksperimentalni plošči smo potrebovali mikrokrmilnik, rele in ventilator.
Kot rezultat smo dobili enostaven in funkcionalen sistem, idealen za nadgradnjo in praktično implementacijo v že obstoječe sisteme v hiši. Z uvedbo tega pametnega sistema si lahko z minimalno opremo in stroški olajšamo marsikatero dejavnost v domu.
Ključne besede: Avtomatizacija, QR koda, Arduino IDE, Mikrokrmilnik ESP 32, Strežnik, Internet stvari
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,90 MB) |
10. Vpliv mešane resničnosti na poslovanje podjetjaNastja Demirovič, 2023, magistrsko delo Opis: Mešana resničnost je tehnologija, ki združuje fizični in digitalni svet ter ustvarja novo resničnost. Mešana resničnost se vse bolj uporablja v poslovnem svetu in pomembno vpliva na uspešnost poslovanja. Podjetjem omogoča ustvarjanje poglobljenih izkušenj, ki pritegnejo stranke in zaposlene na načine, ki prej niso bili mogoči. Ena od ključnih prednosti je, da izboljša uporabniško izkušnjo. Podjetja strankam lahko zagotavljajo poglobljeno in interaktivno izkušnjo, ki jim omogoča ogled in interakcijo z izdelki ali storitvami na bolj privlačen način. To lahko vodi do povečanega zadovoljstva strank in zvestobe blagovni znamki.
Poleg izboljšanja uporabniške izkušnje pomembno vpliva tudi na uspešnost zaposlenih. Z uporabo mešane resničnosti za usposabljanje in razvoj se lahko zaposleni naučijo novih veščin in procesov v poglobljenem in interaktivnem okolju. To vodi do višjih stopenj zadrževanja in izboljšane učinkovitosti. Poleg tega lahko izboljša sodelovanje in komunikacijo znotraj organizacij. Ekipam omogoča, da delajo skupaj v virtualnem okolju, ne glede na njihovo fizično lokacijo. To omogoča večjo prilagodljivost in produktivnost, saj lahko ekipe sodelujejo učinkoviteje in uspešneje.
Mešana resničnost je zelo primerna za poslovne procese, ki zahtevajo kombinacijo fizičnih in digitalnih interakcij, kot so oblikovanje izdelkov, prodaja in trženje, usposabljanje in izobraževanje ter sodelovanje na daljavo.
Na splošno ima uporaba mešane resničnosti pozitiven vpliv na poslovno uspešnost. Izboljšuje uporabniško izkušnjo, povečuje učinkovitost zaposlenih ter omogoča boljše sodelovanje in komunikacijo znotraj organizacij. Ker se še naprej razvija in postaja bolj dostopna, je verjetno, da bo njen vpliv na poslovno uspešnost le še naraščal.
Ključne besede: Umetna inteligenca, razširjena resničnost, računalništvo v oblaku, upravljanje odnosov s strankami, načrtovanje virov podjetja, internet stvari, ključni kazalnik uspešnosti, mešana resničnost, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 479; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,23 MB) |
