Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključni nalogi s pomočjo platforme Raspberry Pi razvijemo in implementiramo lasten avtomatiziran sistem za vstop v dom. Osnovne dogodke zaznamo s pomočjo kamere in algoritma zaznave gibanja. Primerjamo in testiramo dve metodi zaznave gibanja na osnovi modela Gaussovih mešanic in Bayesove verjetnosti. Vstop v dom poteka na osnovi dvostopenjske avtentikacije, kjer se preverjata biometrična in brezkontaktna identifikacija. Biometrično identifikacijo izpolnimo že pri 80 % gotovosti prepoznave obraza, brezkontaktno pa s pomočjo zaznane naprave, ki pripada določenemu profilu. Z uporabo tehnologije interneta stvari avtomatiziran sistem samodejno upravlja z lučmi v prostoru glede na sončni vzhod in zahod, predvaja glasbo in regulira temperaturo zraka glede na letni čas. Celotni sistem testiramo 30 dni, kjer je bila odzivnost sistema manjša kot 5 sekund in uspešnost odločanja sistema večja kot 90 %. Uporabo sistema dodatno podpremo z enostavno namizno aplikacijo, ki uporabniku omogoča ogled video prenosa v živo, konfiguracijo osebnih profilov, ročno upravljanje vhodnih vrat in pregled zgodovine dogodkov.
Ključne besede: internet stvari, avtomatizacija, zaznava gibanja, prepoznava obraza, Raspberry Pi
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučili in predstavili problem skalabilnosti interneta stvari na primeru implementiranega sistema. Najprej smo opisali internet stvari ter predstavili problem skalabilnosti. Nato smo podali zasnovo arhitekture našega sistema in opisali posamezne komponente. Razvili smo sistem, ki prejema meritve simuliranih avtomobilov, jih obdela, shrani v podatkovni bazi ter omogoča uporabniku pregled nad njimi v spletni aplikaciji. Razvit sistem smo testirali in ocenili, da bi lahko obdelal podatke za vsaj 100.000 povezanih avtomobilov.
Ključne besede: Internet stvari, skalabilnost, mikrostoritve, senzor
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Pojav interneta velja za globalni fenomen, saj si življenja brez njegove pomoči ne bi več znali predstavljati. Internet lahko svoj uspeh pripiše ravno odprtosti, saj je z lahkoto prosto dostopen vsakomur in vsepovsod. Uporabniki, ki imajo možnost internetne povezave, lahko do informacij na internetnem omrežju dostopajo skoraj neomejeno. Da bi se omogočile čimbolj kakovostne spletne storitve in splošna internetna uporaba, pa se posamezniki ne smejo soočati s posebnimi omejitvami glede dostopa do omrežja ali drugimi omejitvami pri uporabi storitev, aplikacij in vsebin na internetu. Za takšne primere se je zato uveljavilo načelo nevtralnosti omrežja. Uvodoma magistrsko delo prikazuje splošno opredelitev pojma in njegov razvoj ter, primerjavo pravnega področja nekaterih neevropskih držav (predvsem Združene države Amerike). Področje nevtralnosti interneta namreč izhaja iz pravice do interneta in se tako razteza po vsem svetu. Ne glede na različne nacionalne zakonodaje je definicija načela vedno opredeljena enako. Za boljše razumevanje je predstavljena tudi sodna praksa, ki pa se v Evropski uniji zaenkrat osredotoča zgolj na en primer Sodišča Evropske unije, saj je nevtralnost omrežja relativno nov pojem. Ne glede na ustrezno evropsko zakonodajo in smernice, ki so v pomoč državam članicam pri uveljavitvi nacionalne zakonodaje o nevtralnem internetu, pa tveganje še vedno predstavlja pravna neenotnost držav članic na tem področju. Magistrsko delo med drugimi preučuje tudi ustreznost ureditve slovenske uzakonitve pojma nevtralnosti ter ali le-ta zadostuje ali bi bile na tem področju potrebne dopolnitve. Ugotavljam, da se nevtralnost omrežja hkrati povezuje tudi z načelom odprtega interneta in načelom brezplačnega interneta. Kljub hitremu razvoju digitalnega ekosistema pa glavno težavo še vedno predstavlja pomanjkljiva tehnična infrastruktura in cenovna nedostopnost interneta. Glavna tema, na katero se v magistrski nalogi osredotočam, je odgovor na vprašanje »Ali bi se nevtralnost interneta lahko uvrščala v sklop temeljnih človekovih pravic?«. Razprave o tem, da bi internet lahko postal nova človekova pravica, se sicer že pojavljajo, vendar zaenkrat še niso dovolj intenzivne za dejansko uresničitev. Pravica do interneta s svojo učinkovitostjo, razsežnostjo in vplivom trenutno še ne izpolnjuje kriterijev za uvrstitev med temeljne človekove pravice. Podobno velja tudi za nevtralnost interneta. Če bi bila nevtralnost interneta temeljna človekova pravica, bi posamezniki namreč imeli takšne privilegije, da bi lahko prosto odločali, na kakšen način in kako bodo uporabljali internet, katere informacije, storitve ali aplikacije bodo z njegovo pomočjo iskali in se jih posluževali, brez omejitev. Slednje bi vplivalo na celotno strukturo svetovne družbe. Prihodnost interneta in telekomunikacijskih sredstev zaenkrat ostaja še vedno nepredvidljiva in posledično nedorečena. Razvoj se trenutno usmerja v brezplačno dostopne točke na javnih mestih. Na takšen način se omogoča vsaj začasno dostopanje do interneta tistim uporabnikom, ki si ga sicer ne morejo privoščiti. Ker internetna povezava na žalost ostaja posebna ugodnost sodobne družbe, pravne določbe o priznanju novih človekovih pravic v digitalni dobi ostajajo prevelik izziv.
Ključne besede: nevtralnost omrežja, odprt internet, ponudniki internetnih storitev, Uredba 2015/2120, Zakon o elektronskih komunikacijah, BEREC, svoboda izražanja
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 4
Celotno besedilo (852,56 KB)

Opis: V današnji družbi časopis še vedno velja za pomemben vir informacij. Razvoj interneta je časopisnim hišam omogočil objavo vsebin tudi v digitalni obliki. S tem je postal lažje in hitreje dostopen uporabnikom. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kakšni obliki berejo časopise mladi v Sloveniji, katere vsebine jih v časopisu najbolj pritegnejo, katere slovenske časopise največ berejo, kako dostopajo do časopisov ter kakšno vlogo igrajo družbena omrežja pri branju časopisov v digitalni obliki.
Ključne besede: Časopis, mediji, internet, mladi, družbena omrežja
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 4
Celotno besedilo (623,64 KB)

Opis: To diplomsko delo obravnava koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji. Namen je ustvariti jasen pregled nad trenutnim stanjem raziskav na tem področju ter spremljajočih tehnologijah, razumevanje katerih je pogoj za razumevanje ekonomije strojev. Pričujoče delo se najprej osredotoči na osnovne koncepte: internet stvari, agenti, tehnologije razpršenih evidenc, ekonomija strojev ter dva dodatna koncepta; droni v industriji in proizvodnja v oblaku, ki sta tesno vpletena v razvoj tega novega načina sodelovanja med stroji. Sledi pregled trenutnega stanja v industriji kot tudi potrebnih tehnologij za razširitev in uvajanje tehnologije ekonomije strojev v realna proizvodna okolja. Trenutno stanje raziskav je predstavljeno s predstavitvijo ugotovitev in analizo relevantnih razpoložljivih člankov. V sklepu ugotavljamo, da je ekonomija strojev – sodeč po trenutnih raziskavah – zelo obetavno področje, ki je naslednji logičen korak v pametni proizvodnji.
Ključne besede: ekonomija strojev, pametna proizvodnja, internet stvari, tehnologije razpršenih evidenc, umetna inteligenca
Objavljeno: 27.08.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 30
Celotno besedilo (894,12 KB)