1. Analiza delovanja groverjevega kvantnega algoritma v različnih simulatorjih na osebnem računalnikuAnton Pečečnik, 2018, magistrsko delo Opis: Predmet magistrskega dela je študija algoritmov kvantnega računalništva, njihova uporaba in primerjava s klasičnimi algoritmi, ki tečejo na Turingovem stroju. Poudarek je na študiji in predstavitvi delovanja Groverjevega kvantnega algoritma za iskanje v neurejenih podatkovnih bazah ter uporabi le-tega na področjih, kjer potrebujemo hitro iskanje. Prav tako smo v nalogi podrobno predstavili teoretične koncepte kvantne mehanike in kvantnega računalništva, saj je dobro poznavanje teh ključno za uporabo in razumevanje kvantnih algoritmov. Pri študiji Groverjevega iskalnega algoritma smo predstavili grafično simulacijo delovanja algoritma na neurejeni podatkovni bazi, kjer smo sproti ocenjevali število potrebnih računskih operacij in izdelali primerjavo s klasičnimi iskalnimi algoritmi. Opisali smo tudi nekaj javno dostopnih kvantnih simulatorjev in njihove meritve vključili v analizo rezultatov. Groverjev algoritem smo preizkusili na IBM-ovem kvantem procesorju. Podrobno smo predstavili uporabljen kvantni procesor ter pridobljene rezultate.
Ključne besede: kvantno računalništvo, kvantni algoritem, Groverjev algoritem, kvantni bit, superpozicja, interferenca, dekoherenca, kvantna mehanika, simulacija kvantnega računalnika
Objavljeno v DKUM: 26.06.2018; Ogledov: 1234; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. INTERFERENCE V NEMŠKIH SREDNJEŠOLSKIH ESEJIHNataša Žmavc, 2015, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge so bile napake oziroma interference, ki smo jih analizirali na podlagi nemških esejev, ki so jih napisali slovenski srednješolci. Področja, ki so nas zanimala, in katera smo tudi analizirali, so bila: slovenske interference, angleške interference in zapis male začetnice pri nemških samoglasnikih. Interferenco lahko poimenujemo tudi kot napako, ki izvira iz drugega jezika kot je ciljni jezik. V večini primerov govorimo o materinščini. Če želimo govoriti o interferencah, moramo omeniti tudi ciljni jezik učencev tujega jezika. Leta 1972 je ameriški jezikoslovec Larry Selinker ta se razvijajoč jezik poimenoval kot medjezik (angl. kratica za to je Interlanguage). V nemščini se za ta pojem uporablja beseda Interimsprache. Analiza napak je pokazala, da so srednješolci večino napak naredili na področju materinščine oziroma slovenskih interferenc. Na področju velike ali male začetnice so naredili 343 napak. Na področju angleških interferenc so naredili le 33 napak. Če učenec tujega jezika teh napak ne zmanjša oziroma če jih še bo vedno ponavljal, lahko v najslabšem primeru govorimo o fosilizaciji napak, kjer bo učenec te napake še vedno ponavljal misleč, da ni naredil nobene.
Ključne besede: Medjezik, ciljni jezik, interferenca, napaka, Interlanguage, fosilizacija, učenec.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1188; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. INDIVIDUALNE RAZLIKE IN UČINEK EGO IZČRPANOSTI: VPLIV IMPLICITNIH PREPRIČANJ NA SAMOKONTROLOSaša Zorjan, 2014, magistrsko delo Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncepta situacijske ter dispozicijske samokontrole ter preveriti učinke implicitnih teorij (prepričanj o moči volje) na pojav ego izčrpanosti in posledično samokontrolo. Bolj specifično nas je zanimalo, ali bodo implicitna prepričanja o (ne)omejenosti virov samokontrole ublažila učinke različnih stopenj ego izčrpanosti na samokontrolo. Dodatno smo preverili tudi, kako se dispozicijska samokontrola povezuje s študijsko uspešnostjo študentov.
V eksperimentu je sodelovalo 111 študentov (98,2 % žensk) prvega letnika različnih smeri Filozofske ter Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Udeležence smo naključno razdelili v tri skupine; eno kontrolno ter dve eksperimentalni skupini. Eksperimentalni skupini sta med eksperimentom reševali več nalog, ki so zahtevale samokontrolo, medtem ko so udeleženci kontrolne skupine reševali naloge, ki samokontrole niso zahtevale. Situacijska samokontrola je bila ocenjena s pomočjo Stroopove interference ter številom točk na nalogi sposobnosti odložitve nagrade. Poleg tega so vsi udeleženci rešili še kratko lestvico samokontrole ter lestvico prepričanj o moči volje.
Rezultati so pokazali, da imajo prepričanja o moči volje različne učinke ob različnih stopnjah ego izčrpanosti. Pri skupini z zmerno ego izčrpanostjo so prepričanja o moči volje ublažila učinke ego izčrpanosti na posledično samokontrolo, medtem ko pri skupini z visoko ego izčrpanostjo teh učinkov ni bilo. Hkrati smo ugotovili tudi, da se prepričanja o moči volje v skupini z visoko ego izčrpanostjo pomembno znižajo tekom eksperimenta. Dodatno smo ugotovili še, da se dispozicijska samokontrola pozitivno povezuje z akademsko uspešnostjo.
Ugotovitve kažejo, da imajo psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, pomembno vlogo pri sposobnosti samokontrole, vendar le ob zmerni ego izčrpanosti. Ob visoki ego izčrpanosti psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, več ne omilijo negativnih učinkov ego izčrpanosti na samokontrolo.
Ključne besede: Samokontrola, ego izčrpanost, prepričanja o moči volje, Stroopova interferenca, odložitev nagrade
Objavljeno v DKUM: 06.11.2014; Ogledov: 2542; Prenosov: 860
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. |
5. |
6. |
