SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odločitveni model za izbiro šolskih in obšolskih dejavnosti otrok
Matea Curkova, 2009, magistrsko delo

Opis: Šole in druge organizacije ponujajo čedalje več raznovrstnih interesnih dejavnosti, starši in otroci pa se morajo odločiti in izbranim dejavnostim nameniti svojo energijo, čas in denar. Odločitev o izbiri interesne dejavnosti ni enostavna, saj temelji na presoji številnih kriterijev. Poleg tega je odločevalcev več, in ti imajo lahko povsem diametralne interese. Pri tako kompleksnih odločitvah nam lahko pomaga izgrajeni večparametrski odločitveni model za izbiro šolskih in obšolskih dejavnosti. Ta omogoča kvalitetnejše svetovanje otrokom in staršem pri izbiri najprimernejših interesnih področij za otroka v okviru šolskih in obšolskih dejavnosti ter posledično kvalitetno izbiro konkretne dejavnosti, ki se je bo otrok rad udeleževal, ki bo vsaj delno v interesu staršev in v okviru njihovih finančnih in časovnih zmožnosti. Kriteriji za oblikovanje odločitvenega modela so bili osnovani na podlagi izkušenj izvajalcev interesnih dejavnosti ter uporabnikov storitev. Odločitveni model je bil preverjen na vzorcu 26 učencev, starih od 9 do 11 let. Na podlagi analize rezultatov modela je bilo opravljeno svetovanje, v nadaljnjih šolskih letih pa tudi spremljava izbire interesnih dejavnosti. V magistrski nalogi so podane tudi smernice za uporabo odločitvenega modela, hkrati pa so nakazane možne smeri njegovega nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: osnovne šole, interesne dejavnosti, sistem za podporo odločanju, DEXi.
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 2072; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI UČENCEV V KONTEKSTU AKTIVNEGA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Sonja Gabor, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvoj ročnih spretnosti učencev v kontekstu aktivnega preživljanja prostega časa na območju občine Moravske Toplice je teoretični del razdeljen na tri sklope: psihološki sklop, pedagoško—didaktični sklop in kulturno—geografski sklop. V psihološkem sklopu so opisani dejavniki duševnega razvoja, motorični razvoj in razvoj ročnih spretnosti. V pedagoško—didaktičnem sklopu smo opredelili prosti čas, opisali njegove značilnosti in dejavnike prostega časa, povezanost šole in prostega časa ter na kratko opisali obrt ter tri obrti, pri katerih so roke najpomembnejše za izdelavo izdelka. V kulturno—geografskem sklopu pa smo predstavili občino Moravske Toplice ter tri šole, ki so v tej občini. V empiričnem delu smo ugotavljali, kaj počnejo učenci občine Moravske Toplice v prostem času. Ugotovili smo, da se večina učencev vključuje v interesne dejavnosti na šoli in tako preživi svoj prosti čas, več kot polovica učencev pa se vključuje tudi v dejavnosti izven šole, kjer prevladuje vključevanje k nogometu in v glasbeno šolo. Raziskovali smo tudi, ali imajo učenci na šoli dovolj interesnih dejavnosti in ali je obiskovanje interesnih dejavnosti del prostega časa ali pa so zanje dejavnosti obveza. Del človekovega razvoja je tudi razvoj ročnih spretnosti, ki jih lahko razvijamo tudi v prostem času z raznimi dejavnostmi, zato nas je zanimalo, ali učenci obiskujejo kakšno dejavnost, kjer so za delo najpomembnejše roke. Rezultati so pokazali, da dečki pogosteje obiskujejo takšne dejavnosti. Izvedeti smo želeli tudi, če bi se učenci vključili v dejavnost, pri kateri bi spoznavali obrt in si razvijali ročne spretnosti. Nekaj več kot polovica učencev bi se vključila v takšno dejavnost, zato smo izdelali didaktični model letne priprave Spoznajmo obrt, ki predstavlja le eno izmed možnosti, kako povezati spoznavanje obrti in razvijanje ročnih spretnosti.
Ključne besede: prosti čas, ročne spretnosti, obrt, interesne dejavnosti, učenci
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2097; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

4.
VPLIV INTERESNE DEJAVNOSTI NA ZNANJE ŠOLSKE MATEMATIKE
Valerija Šadl, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je podrobneje predstavljen Didaktični petkotnik kot model matematične interesne dejavnosti, njegovo delovanje in evalvacija. Posebna pozornost je namenjena predstavitvi nalog inicialnega in finalnega preizkusa znanja ter njihova razdelitev glede na kognitivna in vsebinska področja ter mejnike znanja. Nadalje je predstavljen mednarodni projekt, poznan pod imenom TIMSS, katerega naloge so bile uporabljene pri evalvaciji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je zajela 169 matematično sposobnejših učencev 4. in 5. razredov različnih osnovnih šol, ki so obiskovali interesno dejavnost. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako Didaktični petkotnik vpliva na znanje matematike po končanem obiskovanju v nižjih razredih. Učenci so v času obiskovanja interesne dejavnosti na začetku in na koncu rešili že vnaprej pripravljena preizkusa znanja. Obstoj razlik med rezultati učencev na inicialnem in finalnem preizkusu znanja smo preverjali na kognitivnem in vsebinskem področju ter pri mejnikih znanja. Pri tem so nas zanimale razlike glede na spol, razred in glede na izvajalca programa. Rezultati raziskave kažejo pozitiven vpliv interesne dejavnosti na znanje šolske matematike, saj so učenci pokazali napredek matematičnega znanja na večini področij. Prav tako se pokažejo razlike v napredku znanja med učenci različnega razreda. Presenetljivo so učenci četrtih razredov pokazali večji napredek na večini področjih matematičnega znanja. Rezultati raziskav pa nam kažejo, da do razlik v znanju prihaja tudi glede na izvajalce programa.
Ključne besede: interesne dejavnosti, Didaktični petkotnik, inicialni in finalni preizkus znanja, kognitivna področja, vsebinska področja, mejniki matematičnega znanja
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1761; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
PROSTI ČAS OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Bojana Kukovec, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Družina ni samo biološka struktura, je vir posameznikovega duševnega razvoja, njegove duhovne in osebnostne rasti. Vpliv družine se ne kaže samo v vzgoji, eksistencialno pomembno je že to, da daje posamezniku okrilje, v katerem doživlja ljubezen in sprejemanje in v katerem se čuti zaželenega in varnega. Izrednega pomena za družino je tudi skupno preživljanje prostega časa. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako otroci prvega triletja osnovne šole preživljajo prosti čas doma, v šoli in v institucijah izven šole. Pri izdelavi diplomskega dela je bil uporabljen vzorec 120 staršev otrok prvega, drugega in tretjega razreda dveh osnovnih šol. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani z ustreznimi statističnimi postopki, in sicer na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je prosti čas otrok kvalitetno preživet. Dejavnosti, ki jih otroci v prostem času preživljajo z družino, so številne in raznolike. Starši znajo prisluhnit željam in interesom otrok ter temu primerno prilagoditi svoje obveznosti. Interesne dejavnosti v šoli so pogosto obiskane, otrokom so dane tudi možnosti učenja nemškega in angleškega jezika. Udeležba otrok v izvenšolskih dejavnostih je nižja. Prosti čas tudi danes ohranja svojo vlogo. Starši se zavedajo, da otroci skozi preživljanje prostega časa zadovoljujejo potrebo po počitku in razvedrilu ter se hkrati učijo za življenje.
Ključne besede: Ključne besede: otrok, družina, prosti čas, igra, prvo triletje osnovne šole, interesne dejavnosti, izvenšolske dejavnosti
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2982; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
MAKETARSTVO KOT OBLIKA INTERESNE DEJAVNOSTI (PROJEKTNA NALOGA V OKVIRU MAKETARSKEGA KROŽKA)
Gorazd Bezjak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno maketarstvo kot oblika interesne dejavnosti v okviru maketarskega krožka na osnovnih šolah. Diplomsko delo predstavlja pomen ohranjanja kulturne in tehniške dediščine. Glavni namen naloge je bil učiteljem predstaviti maketo kmečke hiše, da ugotovim ali je izdelek primeren za maketarski krožek v šestem razredu osnovne šole. Ugotoviti sem želel tudi ali se učenci v osnovih šolah odločajo za maketarstvo kot interesno dejavnost. V teoretičnem delu so na kratko predstavljene teoretične osnove tehniških dni in interesnih dejavnosti, njihov namen in cilji ter vrste tehničnih interesnih dejavnosti. Obravnavane so tudi vsebine kulturne in tehniške dediščine, ker so predstavljeni tipi kmečkih slovenskih hiš po pokrajinah in njihove značilnosti. V empiričnem delu diplomskega dela najdemo interpretirane podatke, zbrane s pomočjo anketnih vprašalnikov. Praktični del nam ponuja prikaz izdelovanja makete, podprt s slikovnim gradivom.
Ključne besede: maketarstvo, interesne dejavnosti, maketa kmečke hiše
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1104; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

7.
8.
ŠOLSKE IN OBŠOLSKE NARAVOSLOVNE IN TEHNIČNE INTERESNE DEJAVNOSTI V PREKMURJU
Tajda Prkič, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz 5 sklopov; psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, preventivni sklop, geografsko-zgodovinski sklop in zgodovinski sklop. Poseben poudarek je na šolskih in obšolskih interesnih dejavnostih, predvsem na naravoslovju in tehniki. V praktičnem delu naloge smo raziskovali, koliko osnovnih šol v Prekmurju izvaja naravoslovne in tehnične interesne dejavnosti v drugem triletju. Ugotovili smo, kolikšno je dejansko število delujočih šolskih in obšolskih naravoslovnih in tehničnih dejavnosti na šolah v Prekmurju ter jih primerjali med seboj glede na položaj šole (vas-mesto). Raziskovali smo tudi, kdo izvaja interesne dejavnosti, kakšne so materialne zmožnosti ter razlogi za pomanjkanje naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah. Rezultati nakazujejo, da je na vaških šolah bistveno manj naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti kot v mestu. V primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi pa je zaznati izredno pomanjkanje le-teh dveh dejavnosti na osnovnih šolah. V iskanju rešitve te problematike, smo na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali dva didaktična modela letne priprave za izvajanje interesnih dejavnosti. V okviru naravoslovne interesne dejavnosti smo izdelali model letne priprave "Mladi ekologi". Za tehnično interesno dejavnost pa smo pripravili model letne priprave "Lego dakta". S tem upamo, da smo doprinesli vsaj delček v koncept razvijanja naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah v Prekmurju.
Ključne besede: interesne dejavnosti, naravoslovje, tehnika, drugo triletje, Prekmurje.
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 578; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
ZUNAJŠOLSKE DELAVNICE IZDELOVANJA IMPROVIZIRANIH GLASBIL KOT DOPOLNITEV ŠOLSKEGA KURIKULA
Violeta Jolić, 2012, diplomsko delo

Opis: Improvizirana glasbila, narejena iz odpadnih ali naravnih materialov, nam ob izdelavi omogočajo tudi učenje novih izrazov in znanj. Med izdelovanjem glasbil in igranjem nanje otroci urijo ročne spretnosti, spoznavajo in usvajajo nove pojme, tehnike ter številna znanja. Namen diplomskega dela je bil predstaviti zunajšolske delavnice izdelovanja in uporabe improviziranih glasbil. Cilj je bil ugotoviti, ali so delavnice izdelovanja improviziranih glasbil primerne za otroke prve triade. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v praktičnem delu, vsebinsko navezujočem se na teoretični del, pa smo uporabili praktično metodo dela, ki je temeljila na akcijskem raziskovanju in projektnem delu. Vzorec je zajemal deset naključno izbranih otrok med četrtim in devetim letom. Ugotovili smo, da so delavnice izdelovanja improviziranih glasbil zasnovane tako, da so vsebinsko, metodološko in organizacijsko ustrezne in primerne za otroke prve triade. Izsledki raziskave kažejo, da so improvizirana glasbila otrokom zanimiva, saj jim ponujajo možnost ustvarjanja glasbe. Vzdušje na delavnicah je bilo pozitivno, otroci so se na delavnicah dobro počutili in so bili ustrezno motivirani. Radi ustvarjajo, posegajo po glasbilih in nanje igrajo, s tem pa glasbo povezujejo s pozitivnimi občutki.
Ključne besede: kurikul, medkurikularno povezovanje, interesne dejavnosti, glasbila, otroška glasbila, improvizirana glasbila.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 3017; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

10.
PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA ČETRTOŠOLCEV
Urška Krošelj, 2013, diplomsko delo

Opis: Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z nobenimi obveznostmi. Potrebujejo ga tako otroci kot odrasli. Prosti čas je način za doseganje kakovostnega načina življenja. Zato je pomembno, kaj v tem času počnemo. V teoretičnem delu je predstavljen prosti čas, dejavniki, ki vplivajo na izbiro prostočasnih aktivnosti, katere so prostočasne dejavnosti, in kaj o prostem času se učenci naučijo v prvem in drugem triletju osnovne šole. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, kako učenci razumejo prosti čas in ali se v šoli pogovarjajo o prostem času ter pri katerem predmetu. Zanimalo nas je kakšna je kvaliteta in način prostega časa učencev. Ali so učenci zadovoljni s svojim prostim časom in ali imajo pri vključevanju v krožke, ki so zunaj šole, kakšne ovire. Zanimale so nas razlike glede na spol, kraj bivanja in izobrazbo staršev. V raziskavo smo zajeli četrtošolce mestnih in podeželskih šol. Rezultati so pokazali, da učenci razumejo prosti čas kot čas sprostitve in uživanja. V šoli se večinoma pogovarjajo o prostem času, in to pri predmetu družba. Največkrat učenci preživljajo svoj prosti čas skupaj z družino. V šoli po navadi ne obiskujejo nobenega krožka, izven šole pa enega. Med krožki prevladujejo različne športne dejavnosti in obiskovanje glasbene šole. V največji meri so zadovoljni s svojim prostim časom, pri vključevanju v krožke izven šole, pa večinoma nimajo ovir.
Ključne besede: prosti čas, interesne dejavnosti v šoli, interesne dejavnosti izven šole, učenci 4. razreda
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1009; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (496,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici