Search the digital library catalog

Abstract: Namen teoretičnega dela diplomskega dela je opredeliti področje interaktivnega filma ‒ zgodovino, začetke, vzpone in padce. S pomočjo obstoječih virov smo ugotavljali, ali se postopek tvorbe interaktivnega filma in vseh njegovih sestavnih delov razlikuje od tradicionalnega filma (film, ki ni posnet za interaktivni način gledanja). Diplomsko delo vključuje analizo obstoječih interaktivnih filmov. Pri tem delu smo uporabili analitično in komparativno metodo dela. Proučevali smo razlike med filmi in uporabljene produkcijske postopke. Empirični del smo zaključili s praktično izvedbo kratkega interaktivnega filma. Cilj diplomskega dela je razširiti vedo o interaktivnem filmu in ga vključiti kot eno od inovativnih tehnik povezovanja medijskih vsebin z občinstvom.
Keywords: interaktivni film, interaktivnost v medijih, tvorba interaktivnih filmov
Published in DKUM: 07.11.2022; Views: 497; Downloads: 54
Full text (1,69 MB)

Abstract: Učitelji matematike se vsakodnevno srečujejo z željo po boljšem uspehu in znanju učencev. V sodobnem svetu se ta želja mnogokrat prekriva s pridobivanjem informacij. Uspešno pridobivanje informacij pa omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Tehnološki dosežki so tako na najrazličnejše načine vstopili v vzgojno-izobraževalni sistem. Uporaba računalnikov, diaprojektorjev, tabličnih računalnikov in podobnega je v različnih sodobno opremljenih šolah del vsakdana. V naši raziskavi smo zato želeli preveriti uporabnost ene izmed sodobnih tehnoloških orodij po imenu interaktivni učbenik. Tak učbenik nam omogoča interakcijo med učencem in učbenikom ter daje učencu povratno informacijo o napredku. Hkrati smo želeli s tem preveriti, ali različni učni stili učencev i-učbenik različno dojemajo oziroma ali vsem učnim stilom pomaga enako dobro do višjih kognitivnih spoznanj. Za namene našega pedagoškega eksperimenta smo učence poučevali v dveh skupinah, in sicer v kontrolni in eksperimentalni skupini. Eksperimentalna skupina je uporabljala tehnologijo i-učbenika, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala tradicionalni učbenik. Skupini sta bili po vseh statističnih analizah enakovredni in rezultati so pokazali, da med njima pri finalnem testu ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Ugotovili pa smo, da so bili ob uporabi i-učbenika statistično pomembno boljši učenci, ki so se opredelili kot učenci, ki jim je bližje vizualni učni stil.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni stili, interaktivnost, e-učbenik, i-učbenik, aplet, trikotnik, geometrija, pedagoški eksperiment
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1326; Downloads: 82
Full text (1,79 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo se poglobili v pravila oblikovanja posebne različice besedila, ki služi kot podlaga za končno besedilo z dodanimi elementi interaktivnosti. Oblikovanja besedila smo se lotili predvsem s tipografskega stališča. Po analizi najbolj pomembnih tipografskih pravil smo le ta uporabili tudi v praksi, kar smo v drugem, nekoliko bolj praktičnem delu diplomskega dela, tudi podrobneje razčlenili. Za konec smo rezultate komentirali ter prišli do ugotovitev, da je oblikovanje besedila za potrebe dodajanja interaktivnih elementov in za prikazovanje na raznovrstnih zaslonih elektronske multimedije posebna veja grafičnega oblikovanja, za katero veljajo nekoliko prilagojena pravila, z dodatkom nekaterih novih, ki pred pojavom elektronske interaktivne multimedije niso bila potrebna.
Keywords: tipografija, grafično oblikovanje, elektronska oblika, interaktivnost, pravila tipografskega oblikovanja.
Published in DKUM: 26.10.2017; Views: 1890; Downloads: 188
Full text (862,43 KB)

Abstract: V Sloveniji je v letih 2011–2014 potekal projekt E-učbeniki pri naravoslovnih predmetih v osnovni šoli. Rezultat projekta so učbeniki za naravoslovne predmete v osnovni in srednji šoli. Med obveznimi naravoslovnimi predmeti niso pripravili le učbenika za biologijo. Da bi ugotovili, kako bi delo z interaktivnim elektronskim učbenikom pri biologiji vplivalo na pridobivanje znanja, smo sami pripravili vzorčne aktivnosti z orodji in po smernicah, ki so bile uporabljene za izdelavo ostalih učbenikov. Na začetku raziskave smo si zastavili dve glavni raziskovalni vprašanji: (1) Ali interaktivnost vpliva na pridobivanje znanja? in (2) Ali na pridobivanje znanja vpliva format učbenika? Poleg tega so nas zanimale razlike med uporabniki. Preučili smo vplive odnosa učencev do predmeta, učnega sklopa, načina dela, učitelja ter vpliv izkušenj glede na način dela. Za namene raziskave smo izdelali učni sklop elektronskega učbenika na temo čutil s tremi podenotami: 1. Vid, 2. Sluh, 3. Vonj, okus in tip. Uporabili smo orodje ExeCute 3.5, ki je bilo uporabljeno tudi za izdelavo učbenikov pri prej omenjenem projektu. Pridobljeno znanje smo ovrednotili z razliko točk med predtestom in potestom, ki so ga učenci rešili pred aktivnostjo in po njej. Aktivnosti smo izvedli na tri različne načine: delo s tablico, pri katerem je bil uporabljen elektronski učbenik, delo s projektorjem, kjer je prav tako bil uporabljen elektronski učbenik, ter delo s klasičnim učbenikom, ki je bil vsebinsko enak elektronskemu učbeniku z manjšimi prilagoditvami za fizični format učbenika. Za ugotavljanje razlik med učenci smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ovrednotili čustva do predmeta, odnos do učnega sklopa, načine dela in učitelja ter mnenje o izkušnjah glede na način dela. K sodelovanju v raziskavi smo povabili šole, ki so sodelovale v projektu, njihovi učenci in učitelji pa so imeli izkušnje z uporabo elektronskih učbenikov. Ugotovili smo, da interaktivnost ni vplivala na pridobivanje znanja. Delo z elektronskim in klasičnim učbenikom je imelo primerljiv vpliv na pridobljeno znanje. Učenci so najmanj znanja pridobili z delom s projektorjem, ki je bil najbolj pasiven način dela v raziskavi. Pri delu s projektorjem je bil uporabljen elektronski učbenik, tako format učbenika ni vplival na pridobivanje znanja. Razlike med skupinama A in B so bile večinoma ali nepomembne ali manj pomembne, nekoliko bolj je odstopala skupina C. Pri analizi testov so rezultati sklopa o vonju, okusu in tipu pri vseh skupinah, ne glede na način dela, odstopali od sklopov o vidu ter sluhu. Ker se je odstopanje pojavilo pri vseh skupinah, ni bistveno vplivalo na skupen rezultat, je pa onemogočilo določitev povezave med različnimi odnosi (do učitelja, predmeta, sklopa ter načina dela) in izkušnjami z uporabo posameznih učnih pripomočkov (tablica, projektor in klasični učbenik) ter pridobljenim znanjem.
Keywords: elektronski učbenik, klasični učbenik, projektor, interaktivnost, čustva, izkušnje, pridobivanje znanja.
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1802; Downloads: 164
Full text (3,23 MB)

Abstract: Pomen komunikacije med podjetjem in odjemalci je ohranjanje blagovne znamke oziroma podjetja v odjemalčevi zavesti. Vendar se pojavljajo bistvene razlike med posameznimi komunikacijskimi orodji, preko katerih je možna tovrstna komunikacija, kar je izpostavljeno v diplomski nalogi Klasični instrumenti komuniciranja ne omogočajo interakcije z odjemalci in merjenja učinkov v realnem času, tako kot digitalna orodja. Diplomski projekt definira pojem marketinškega komuniciranja in opiše njegove značilnosti pri posameznih tradicionalnih in digitalnih orodjih marketinškega komuniciranja. Tako kot odjemalci, tudi oglaševalci vse več časa posvečajo digitalnim orodjem. Le-ta predstavljajo prednosti za obojne. Da se podjetja prepričajo v pravilnost izbire pravega komunikacijskega orodja za svoje odjemalce, pa morajo meriti učinkovitost svojih akcij. Rezultati raziskave, narejene na podlagi podjetja s.Oliver, razkrivajo razlike med posameznimi digitalnimi komunikacijskimi orodji. Največje razlike se kažejo med posrednim oglaševanjem (Facebook) in neposrednima oblikama (sms-sporočilo in e-pošta). Na podlagi rezultatov pridemo do informacij, da je bilo najučinkovitejše digitalno orodje sms-sporočilo. Največ nakupov so opravili kupci, ki so za ugodnost izvedeli na prodajnem mestu. Marketinško komuniciranje je dvignilo prodajo glede na vrednost in število prodanih izdelkov.
Keywords: marketinško komuniciranje, marketinški odnosi, interaktivnost, digitalna tehnologija, merjenje učinkovitosti
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1602; Downloads: 240
Full text (53,27 MB)