1. Dejavniki, pogojevalci in pojasnjevalci namere za cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji in Evropi : doktorska disertacijaMonika Lamot, 2024, doktorska disertacija Opis: Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med-nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične institucije močnejši pozitiven učinek na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju protimigrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Nenazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim institucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, cepljenje, prepričanja v teorije zarote, politična prepričanja, institucionalno zaupanje, med nivojske interakcije, analiza latentnih profilov, modeliranje strukturnih enačb, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (3,15 MB) |
2. Vpliv orehove muhe, Rhagoletis completa (Cresson, 1929) (Diptera: Tephritidae), na razvoj semen navadnega oreha ( Juglans regia L.) : magistrsko deloLea Ivančič, 2024, magistrsko delo Opis: Oreh je gospodarsko pomembna drevesna vrsta zaradi lesa in plodov. V 1991 se je v Evropi pojavila tujerodna vrsta sadne muhe iz ZDA in Mehike in je monofag na rodu Juglans- orehova muha (Rhagoletis completa), ki povzroča gospodarsko škodo nasadom orehov. V zadnjih dveh desetletjih se pojavlja tudi v Sloveniji. Orehova muha povzroča škodo na orehih, kjer samica jajčeca izleže v zeleni del ploda, kar vodi do poškodb jedrc. Cilj magistrske naloge je bil preučiti učinek orehove muhe na kakovost jedrc domačega oreha in koristi uporabe koprene kot fizične zaščite. Raziskava, opravljena v nasadu orehov v Skrbljah, je bila osredotočena na vpliv orehove muhe na kakovost jedrc. V dveh opazovalnih letih (2020 in 2022) je bilo razvidno, da je negativni vpliv orehove muhe izrazit, pri čemer je bil leta 2022 opazen manjši učinek zaradi uporabe kopren kot preventivnega ukrepa. V obeh letih je bilo mogoče zaslediti, da imajo plodovi z večjo stopnjo poškodbe zaradi muhe tudi večjo verjetnost poškodovanih jedrc. Ugotovili smo, da je prisotnost ličink v mezokarpu povzročila počrnelost večine endokarpa plodov in semen. Naše ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnega učinka prisotnosti orehove muhe v nasadih orehov. Te ugotovitve ne le razkrivajo neposredne finančne posledice, temveč nudijo tudi osnovo za razvijanje strategij zatiranja, s katerimi bi lahko zagotovili zdravje in produktivnost orehovih nasadov v prihodnosti.
Ključne besede: interakcije rastlina-žival, nove interakcije, tujerodna vrsta, sadne muhe, orehova muha, oreh, škodljivci, zaščita
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 74; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,82 MB) |
3. |
4. Interakcijska doza nanodelcev – uvedba novega koncepta in študij vpliva surfaktantov na novo definirano dozo : doctoral dissertationBoštjan Kokot, 2023, doktorska disertacija Opis: Preko dihanja, oralnega vnosa in drgnjenja ob kožo, smo vsakodnevno izpostavljeni inherentno toksičnim delcem nanometrskih velikosti (nanodelcem). Nanodelci v zraku so še posebej problematični, ker se jim težko izognemo in povzročajo dolgoročne posledice, kot so na primer srčno-žilne bolezni, vnetja, pljučni rak in poškodbe možganov. Za uspešno regulacijo nanodelcev je torej ključna pravilna določitev njihove toksičnosti.
Toksičnost v nanotoksikologiji je definirana kot kumulativna doza, dostavljena v sistem, pri kateri še lahko opazimo neželene stranske učinke. Trenutno je najpogosteje v uporabi definicija doze, opredeljena kot razmerje med celotno površino nanodelcev, dostavljenih v sistem, in celotno pričakovano površino tkiva oz. celic. Ta pa ne upošteva lokalnih interakcij in razporeditve doze, ki ključno vplivajo na določitev dejanskega učinka doze na opazovani sistem. Trenutni standard določitve doznega odziva in toksičnosti nanodelcev so tedne trajajoči poskusi na živalih. Kot hitrejša in cenejša alternativa so bili razviti preprosti in napredni modeli in vitro, osnovani na celičnih linijah, ki pa večinoma ne vsebujejo zelo pomembnega gradnika pljuč, pljučnega surfaktanta.
Pri razvoju definicije doze smo uporabili preprost model, sestavljen iz celic pljučnega epitelija, pljučnega surfaktanta in cevk iz titanovega dioksida. Stanje pri vdihu nanodelcev smo posnemali tako, da smo na celice najprej napršili pljučni surfaktant in nato nanodelce. V ta namen smo razvili inkubator, v katerem smo lahko surfaktant in nanodelce na sistem in vitro napršili v fizioloških pogojih direktno na mikroskopu z visoko ločljivostjo in hkrati zajemali slike takoj od napršitve nanodelcev vse do nekaj dni po napršitvi. Z izpostavitvijo celic več nanodelcem smo pokazali, da trenutna definicija doze nezadostno opiše dejanski učinek doze v biološkem sistemu.
Nezadostno definicijo smo nadgradili z uvedbo interakcijske površine in interakcijske doze, ki sta direktno upoštevali interakcije med površino membrane in nanodelcev. Nov koncept nam je omogočil, da smo dozo ovrednotili in vizualizirali v vsaki slikovni piki slike. Z dvema novo definiranima parametroma, povprečno interakcijsko dozo in povprečno lokalno interakcijsko dozo, smo poleg lokalnih interakcij med nanodelci in membrano upoštevali še neenakomernost porazdelitve doze ter s tem mnogo bolje ocenili njeno porazdelitev v sistemu. S spremljanjem časovnega razvoja povprečne lokalne interakcijske doze smo potrdili, da biološki sistem modulira dozo že brez dodanega surfaktanta.
Z analizo histogramov interakcijske doze v poskusih s surfaktantom in brez njega smo ovrednotili vpliv surfaktanta na modulacijo doze. Ugotovili smo, da v prisotnosti surfaktanta faza karantenizacije in raztapljanja nastopi hitreje, sledi ji pa nova faza raztapljanja, ki je brez surfaktanta ni in omogoča prerazporejanje doze v prostoru in času.
Sledenje surfaktantskim proteinom, nanodelcem in lipidom hkrati je bilo mogoče z razvitim trikanalnim slikanjem, osnovanim na zajemu življenjskega časa fluorescence. Iz sledenja vsem trem komponentam smo določili: 1) da se hidrofobni surfaktantski proteini kepijo skupaj s cevkami titanovega dioksida, 2) da nanocevke vdrejo globlje od fiziološke debeline surfaktanta v nekaj sekundah in 3) da se v surfaktantu pojavijo prehodne luknje, ki omogočajo neoplaščenim nanodelcem prehod čez pljučni surfaktant.
Trikanalno slikanje celic, nam je na koncu omogočilo prepoznati, da je doza nanodelcev odvisna od lokalne okolice, kot je meja med celičnim jedrom in plazemsko membrano, in od prisotnosti biomolekul v tem okolju. To je vodilo v razvoj novega koncepta vektorske doze nanodelcev, ki je odvisna od v sistemu prisotnih biomolekul. Novi koncept je pripraven za odkrivanje mehanizmov toksičnosti in njihove propagacije po sistemu, kar bi lahko vodilo do boljšega razumevanja ključnih molekularnih dogodkov, ki so osnova za uspešno napovedno toksikologijo, ki ni osnovana na poskusih na živalih.
Ključne besede: toksikologija, nanotoksikologija, doza, lokalna doza, površinska doza, interakcijska doza, lokalna interakcijska doza, fluorescenca, fluorescentna mikroskopija, mikroskopija s stimulirano emisijo, mikroskopija z visoko ločljivostjo, pljučni surfaktant, SP-B, SP-C, proteini pljučnega surfaktanta, nanocevke titanovega dioksida, nanodelci, model in vitro, nano-bio interakcije, analiza slik
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 548; Prenosov: 50
Celotno besedilo (35,59 MB) |
5. Socialne interakcije pujskov v času laktacije in vpliv tehnologije reje : magistrsko deloAnja Žnidar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali socialne interakcije pujskov v dveh različnih načinih reje v času laktacije: v individualni reji (klasični porodni boksi) in v skupinski reji, kjer imajo pujski treh boksov možnost prehajanja že v času laktacije. V proučevanje je bilo vključenih 67 pujskov. Pujske smo opazovali 1., 7., 14., 21., in 28. dan laktacije. Na vsak opazovalni dan smo pujske tudi stehtali in označili. Beležili smo šest različnih oblik interakcij (borba za sesek, boj, odrivanje, zaganjanje, zaskakovanje in grizenje ušes ter repov). Rezultati so pokazali, da so socialne interakcije v času laktacije pogostejše v skupinski v primerjavi z individualno rejo. V skupinski reji so se pri borbi za sesek pogosteje pojavljale ponavljajoče kombinacije pujskov, obratno pa je bilo pri bojih v skupinski reji več enkratnih kombinacij kot v individualnih boksih. V skupinskih boksih se je več kot polovica vseh interakcij zgodila med pujski različnih gnezd, pri čemer pa je bila borba za sesek pogostejša znotraj gnezda (> 80 %), boji pa so se enako pogosto zgodili med vrstniki iz istega ali sosednjih gnezd (50 % : 50 %). Večina interakcij se je zgodila v boksu iniciatorja interakcije. V individualni reji so pujski imeli manj socialnih interakcij, rastnost pujskov pa je bila v obeh načinih reje enaka. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da z zgodnjo socializacijo vzpodbudimo vzpostavitev socialnega reda med gnezdi in s tem bolj intenzivne interakcije, tudi boj, že v času laktacije, kar se sicer pri klasični tehnologiji reje zgodi šele ob odstavitvi v veliko agresivnejši obliki. Spontana zgodnja socializacija je ena izmed možnosti za blaženje abnormalne odstavitvene agresije, ki sicer izbruhne ob nenadnem mešanju osebkov različnih gnezd.
Ključne besede: Pujski, laktacija, tehnologija reje, agresija, socialne interakcije
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 535; Prenosov: 65
Celotno besedilo (621,40 KB) |
6. Magnetne lastnosti sistemov maghemitnih nanodelcevFilip Gregor, 2012, diplomsko delo Opis: V seminarju obravnavamo magnetne lastnosti sistemov maghemitnih nanodelcev. Meritve magnetne susceptibilnost, AC meritve in meritve magnetizacijske krivulje smo opravili na vzorcih z različnimi masnimi deleži maghemitnih nanodelcev, dispergiranih v vosku. Za analizo meritev smo uporabili Néelov model, ki velja za sisteme brez dipolnih interakcij med nanodelci, in Vogel - Fulcherjev model, ki velja za sisteme s šibkimi dipolnimi interakcijami. Iz analize meritev smo določili efektivno anizotropijsko konstanto in saturacijsko magnetizacijo nanodelcev, ter ocenili jakost dipolne interakcije med njimi.
Ključne besede: maghemitni nanodelci, Néelov model, Vogel - Fulcherjev model, dipolne interakcije, meritve magnetne susceptibilnosti, AC magnetne meritve, meritve magnetizacijske krivulje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1416; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Vpliv ribištva na vedenje in telesne poškodbe velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivuJanja Hozner, 2020, magistrsko delo Opis: Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je ena izmed bolj preučevanih vrst kitov na svetu in edina stalno živeča vrsta kitov v severnem delu Jadranskega morja in s tem tudi v slovenskem morju. V Sloveniji se podatke o stanju populacije velike pliskavke zbira od leta 2002. Interakcije in konflikti med delfini in ribiči v Sredozemskem morju so zelo pogost pojav. Te so lahko za delfine kot tudi ribiče pozitivne, negativne ali nevtralne. Raziskava je potekala znotraj Tržaškega zaliva (slovenske teritorialne vode, del hrvaških in italijanskih teritorialnih vod) od leta 2002 do vključno leta 2015. Preučevali smo interakcije med velikimi pliskavkami in različnimi tipi ribiških ladij (s pridneno in pelagično vlečno mrežo). Prav tako smo znotraj naloge opravili analizo količine ulova slovenskega ribištva. Ugotovili smo, da se količina skupnega ulova pelagičnih in pridnenih vlečnih mrež skozi leta zmanjšuje s statistično značilnim trendom. Interakcije delfinov z ribiškimi mrežami kot del njihove prehranjevalne strategije je dobro poznano vedenje. Izmed 455 opažanj smo v 68 (14,9 %) opazili interakcijo delfinov z ribiško ladjo. V 38,2 % so delfini sledili pelagičnim vlečnim mrežam in 62,8 % pridnenim vlečnim mrežam. Kljub temu da količina skupnega ulova z leti pada, se trend opažanj interakcij med delfini in ribiškimi ladjami ne zmanjšuje. Velikost skupin delfinov, ki so sledili vlečnim mrežam, je bila večja kot velikost skupin delfinov brez vključene interakcije. Znotraj opaženih skupin smo opazili tudi prisotnost mladičev. Statistično pomembnih razlik med prisotnostjo mladičev, ko so bile skupine v interakciji ali brez nje, nismo opazili. Da zapleti v ribške mreže predstavljajo hudo grožnjo različnim vrstam kitov, kažejo številne študije. Znotraj naše raziskave smo ugotovili, da ribolovne aktivnosti vplivajo na telesne poškodbe velike pliskavke tudi znotraj Tržaškega zaliva, a večina prisotnih telesnih poškodb znotraj opazovane populacije pripada agresivnim medsebojnim interakcijam.
Ključne besede: velika pliskavka, Tursiops truncatus, delfini, ribištvo, interakcije, telesne poškodbe, vedenje, Tržaški zaliv
Objavljeno v DKUM: 20.07.2020; Ogledov: 1544; Prenosov: 61
Celotno besedilo (5,96 MB) |
8. Teorija o psihološki reaktanci v neprostovoljnih interakcijahAnže Mihelič, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je opozoriti na psihološko reaktanco, kot eno izmed možnih pasti, ki izzove odpor udeležencev v (pred)kazenskem postopku in preprečuje učinkovito pridobivanje informacij. Ustrezen pristop k preiskovalnemu intervjuju je namreč ključnega pomena za uspešno pridobivanje relevantnih informacij, saj je voljno sodelovanje udeležencev v (pred)kazenskem postopku odločilnega pomena.
Metode:
Prispevek predstavlja teoretično-kvalitativni pristop k identifikaciji in opredelitvi problema skozi pregled strokovne in znanstvene literature.
Ugotovitve:
Teorija psihološke reaktance je od utemeljitve doživela precejšen razcvet in prepoznavnost. Skrb vzbujajoča je maloštevilnost (že skoraj odsotnost) raziskav na tako pomembnem področju, kot so (pred)kazenski postopki, kjer se pogosto odloča med svobodo in odvzemom prostosti, ponekod po svetu pa tudi med življenjem in smrtjo. Teorija psihološke reaktance se sicer uporablja v sodobnih zasliševalnih tehnikah, četudi v literaturi to (pre)pogosto ni eksplicitno poudarjeno.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Četudi teorija psihološke reaktance ni nova, področja, kjer je mogoče zaslediti njeno uporabo, pa nikakor niso maloštevilna (prav nasprotno!), v literaturi ni pogosto uporabljena. Pričujoči prispevek predstavlja opozorilo praktikom na še eno nezavedno čustveno reakcijo osumljencev, ki lahko otežuje ali celo onemogoča učinkovito pridobivanje ključnih informacij v (pred)kazenskem postopku.
Ključne besede: psihološka reaktanca, odpor, zaslišanje, preiskovalni intervju, predkazenski postopek, neprostovoljne interakcije
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 1144; Prenosov: 55
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pomen dejavnikov kakovosti življenja v starostiMaja Brumec, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kakovost življenja starostnikov postaja vedno pomembnejša determinanta staranja. Za nekatere starostnike je starost pozitivna stopnja razvoja, drugim pa predstavlja negativno fazo življenja. Dejavniki kakovosti življenja v starosti se razlikujejo od starostnika do starostnika. Namen magistrskega dela je bilo predstaviti kakovost življenja starostnikov in dejavnike, ki vplivajo na to v domu za starostnike.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo validirani anketni vprašalnik The WHOQOL-OLD. Raziskavo smo izvedli v domu za starostnike v Savinjski regiji, v njej pa je sodelovalo 121 starostnikov. Za analizo rezultatov smo uporabili program SPSS ter statistične teste: T-test za dva neodvisna vzorca in test za eno-faktorsko ANOVO.
Rezultati: Skoraj dve tretjini starostnikov (61,2 %) sta s kakovostjo življenja v domu zadovoljni. Pri starostnikih okvare čutov in čutil vplivajo na vsakdanje življenje, vendar večina starostnikov (88,4 %) ob tem meni, da je kljub temu za njihove potrebe dobro poskrbljeno in da imajo dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. V domu se starostniki počutijo varno, spoštovano, ljubljeno, ob tem pa imajo tudi sami možnost ljubiti.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da glede na starost, spol in zmožnost gibanja ne obstaja pomembna statistična razlika v oceni kakovosti življenja starostnikov v domu za starostnike. Starostniki v domu za starostnike ocenjujejo kakovost življenja kot dobro, kljub temu pa je zaznati razliko med kakovostjo življenja starostnika pred nastanitvijo v dom za starostnike in v domu za starostnike. Menimo, da se v domovih za starostnike še vedno najdejo priložnosti za dodatno izboljšanje kakovosti življenja starostnikov.
Ključne besede: starostnik, starost, dom za starostnike, mobilnost, aktivnosti, socialne interakcije, avtonomija starostnika.
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 2343; Prenosov: 587
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. Interakcije med larvami volkcev in plenilsko vedenje ob povečani prisotnosti plenaEva Veler, 2018, magistrsko delo Opis: Larve volkcev so sedentarni plenilci, med katerimi je kar nekaj vrst, ki gradijo pasti v obliki lijakov. V prvem delu naloge smo preučevali interakcije med larvama dveh vrst lijakarjev; Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Vrsti se v naravi pojavljata simpatrično. V prvem poskusu smo kompeticijo med dvema larvama povečali, tako da smo 15 dni hranili le eno larvo v paru, nato smo režim hranjenja spremenili. Larve E. nostras so, ne glede na hranjenost, ob prisotnosti M. formicarius bolj povečale lijake kot v kontrolnem poskusu, kjer so bile v posode nameščene posamezno. Larve M. formicarius so v interakcijah lijake manj povečevale, hkrati pa so se več prestavljale in so bile pogosteje brez lijakov. Pri večji gostoti larv sta se obe larvi pogosteje prestavljali, pogostejši je bil tudi pojav znotrajcehovskega plenilstva. Ne glede na hranjenost obeh larv v paru, so larve E. nostras v interakcijah pogosteje zmagale kot larve M. formicarius. Sklepamo, da lahko različen odziv larv obeh vrst na pomanjkanje hrane pomembno vpliva na kompeticijsko uspešnost posamezne vrste. V zadnjem poskusu smo pare larv 24 ur snemali in analizirali videoposnetke. Opisali smo 14 novih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so vključeni v direktne interakcije med larvami obeh vrst volkcev.
Kot sedentarni plenilci so larve volkcev odvisne od aktivnosti plena, zato je pomembno, da vsako priložnost čim bolj učinkovito izkoristijo. V drugem sklopu naloge smo preučevali odziv larv E. nostras na povečano pristnost plena. Opazovali smo hranjene larve 2. in 3. stadija ter stradane larve 3. stadija. Larvam smo v lijak v kratkem časovnem zaporedju spustili dve mravlji. Večjih razlik v odzivu na nov plen med skupinami nismo opazili. Larve so se večinoma na nov plen odzvale le, če so prvega že usmrtile. V kolikor je bil prvi plen še živ, novega niso poskušale uloviti. Nekatere larve prvega plena niso takoj izpustile, ampak so začele lučati pesek v nov plen, medtem ko so v čeljustih prvega še zmeraj držale. Samo stradane larve so zmeraj izkoristile oba plena, hranjene larve pa so prvi plen vrgle iz lijaka ali ga pustile ležati v lijaku, ne da bi ga do konca izsesale.
Ključne besede: volkci, medvrstne interakcije, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, stradanje, prehranjevalno vedenje, povečana prisotnost plena
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1636; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,08 MB) |
