31. HITRO ODZIVNI SISTEM VODENJA PROMETA V URBANIH OKOLJIHRobert Lutar, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so s pomočjo dinamičnega prometnega modela analizirane zamude, kapacitete, hitrosti in ostali indikatorji, ki pomembno vplivajo na cestnoprometne lastnosti in kakovost življenja v urbanih okoljih. Naloga obravnava prometni model srednje velikosti, ki vključuje geometrijske elemente prometnic obravnavanega omrežja (vrsta, kategorija, dolžina, širina, naklon), centroide in njihovo navezavo na omrežje, števne podatke za merodajno popoldansko prometnokonično obdobje (OD-matrika, struktura in nihanje prometnega toka znotraj koničnega obdobja) in križišča (nesemaforizirana, krožna, semaforizirana – krmiljenje) s predpostavko, da se je na tem urbanem cestnem omrežju pripetil nenapovedan izredni dogodek (delo na cesti ali prometna nesreča).
V nalogi bodo predstavljene prednosti hitro odzivnega sistema vodenja prometa v urbanih okoljih v primerjavi z neodzivnim, ki predstavlja večino sistemov v slovenskih mestih. Prometni model hitro odzivnega sistema vodenja in upravljanja s prometom v mestih bo vzpostavljen na podlagi več različnih detektorjev, ki bodo zaznavali vrsto prometnega sredstva, hitrost, gostoto, pretočnost prometnega toka in zajemali video, ter spremenljivih prometnih znakih. Izvedeni bosta dve skoraj identični dinamični mikrosimulaciji in primerjani na osnovi različnih karakteristik v vodenju prometa. Iz te primerjave sledijo zaključki glede možnosti uporabe takega sistema vodenja prometa v slovenskem urbanem okolju.
Ključne besede: planiranje prometa, modeliranje prometa, inteligentni transportni sistemi
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 734; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (9,32 MB) |
32. |
33. |
34. SISTEM ZA NADZOR IN VODENJE PROMETA NA AVTOCESTAH IN HITRIH CESTAH V REPUBLIKI SLOVENIJIDaša Kos, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen sistem za nadzor in vodenje prometa na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, ki omogoča sistemsko nadzorovanje in vodenje prometa ob pojavu izrednih situacij.
Prvi del diplomske naloge je teoretičen in opisuje inteligentne transporte sisteme, na katerih temelji tehnologija sistema za nadzor in vodenje prometa, cilje evropske prometne politike, ki so zapisani v Beli knjigi (2001) ter predstavitev sistema za nadzor in vodenje prometa.
Uvedba inteligentnih transportnih sistemov nam omogoča izboljšanje prometnih razmer na določenih odsekih slovenskih avtocest. Z upoštevanjem smernic iz Bele knjige (2001) in njihove implementacije v Slovensko nacionalno zakonodajo se Sloveniji veča konkurenčna moč v evropskem prostoru in optimizira prometne tokove.
Drugi del diplomske naloge bo temeljil na predstavitvi uporabnosti sistema za nadzor in vodenje prometa in trenutnem stanju ter analizi le-tega. Vsak sistem je mogoče izboljšati, ga približati uporabnikom in zmanjšati stroške, ki nastanejo pri njegovi uporabi. Predstavila bom možne rešitve, ki bi optimizirale sistem za nadzor in vodenje prometa, ocenila možnost njihove vpeljave in nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: sistem za nadzor in vodenje prometa, inteligentni transportni sistemi, promet, spremenljiva prometno-informativna signalizacija, prometne vsebine
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1686; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,09 MB) |
35. INKREMENTALNO RAZPOZNAVANJE OSEB S POMOČJO SKLEPANJAGaber Šetina, 2013, diplomsko delo Opis: : V diplomskem delu predstavljamo inkrementalno iskanje in tehnike sklepanja, ki so uporabljene v najrazličnejših inteligentnih sistemih. V splošnem pregledu teme povzamemo napredek inteligentnih sistemov, opišemo zastavljeno aplikacijo in predstavimo sorodne rešitve. Končni cilj je razvoj spletne aplikacije, ki s pomočjo sklepanja, inkrementalnega iskanja ter vprašanj in odgovorov skuša najti osebo, ki si jo je zamislil uporabnik. Na koncu naloge predstavimo še rezultate testiranja in možne izboljšave.
Ključne besede: sklepanje, inkrementalno iskanje, inteligentni sistemi
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1017; Prenosov: 98
Celotno besedilo (6,36 MB) |
36. |
37. ANALIZA KALJENIH MATERIALOV S POMOČJO FRAKTALNE GEOMETRIJEMatej Babič, 2014, doktorska disertacija Opis: V disertaciji proučujemo inteligentne sisteme in iskanje znanja, račcunalniške
paradigme, ki so uporabni in koristni pri toplotni obdelavi materiala. Za
razpoznavanje kompleksnosti različcno toplotno obdelanih vzorcev smo uporabili
metodo fraktalne geometrije. Oblikovali smo inteligentni sistem s pomočjo
katerega bomo napovedali topografske lastnosti materiala po toplotni obdelavi.
Razvili smo nov algoritem 3D grafov vidljivosti. S pomočjo topološke
lastnosti povezanost 3D grafov vidljivosti smo zgradili inteligentni sistem, s
katerim bomo napovedali topografske lastnosti vzorcev po toplotni obdelavi.
Fraktalno geometrijo lahko uporabimo za analiziranje kompleksnih struktur,
ki se pojavljajo pri toplotni obdelavi materialov. Tako lahko s pomočcjo
fraktalne geometrije pokažzemo prednosti laserske tehnike toplotne obdelave
pred induktivnim in klasičcnim v kalilni peči. Fraktalna geometrija je nov
pristop, ki temelji na karakterizaciji nepravilnih mikrostruktur in sluˇzi kot
ocenjevalno orodje za določcitev strukturnih lastnosti in jo bomo uporabili
pri analizi različno toplotno obdelanih materialih. Sama definicija pravi, da
fraktalna geometrija temelji na ideji invariantnosti povečcave, kar pomeni, da
je opazovana slika enaka ne glede na to, pod kakšno povečavo jo gledamo.
Potrebno je poudariti, da fraktalna dimenzija v celoti ne karakterizira geometrije,
ampak je le pokazatelj nepravilnosti objekta. Fraktalno geometrijo
smo uporabili za določcitev topografskih lastnosti kaljenih materialov. Uvedli
smo novo metodo za račcunanje fraktalne dimenzije 3D objektom.
Z razvojem laserske tehnike na področcju toplotne obdelave materialov se
je povečcala potreba po razvoju nove metode, s katero bi ugotovili (določili)
večjo odpornost na obrabo, manjše trenje in večjo toplotno obstojnost materiala.
Tako bomo z gradnjo inteligentnih sistemov povečali produktivnost
na področju toplotne obdelave materialov. S pomočjo inteligentnega sistema
bomo pokazali, katera tehnika in tehnologija toplotne obdelave je boljša.
V disertaciji bomo predstavili štiri nove sestavljene hibridne metode strojnega
učenja. Ti novi sestavljeni hibridni sistemi so:
· sestavljeni hibrid genetski algoritmi - multipla regresija - nevronska mreža
- multipla regresija. Poimenovali smo ga hibrid zanka.
· sestavljeni hibrid genetski algoritmi - nevronska mreža - multipla regresija
- nevronska mreža. Poimenovali smo ga optimalni hibrid zanka.
· sestavljeni hibrid genetski algoritmi - nevronska mreža - multipla regresija
- nevronska mreža - multipla regresija. Poimenovali smo ga ciklični hibrid.
· sestavljeni hibrid genetski algoritmi - multipla regresija - nevronska mreža -
multipla regresija - nevronska mreža. Poimenovali smo ga optimalni ciklični
hibrid.
Pri sestavljenih hibridih smo dosegli malce slabše rezultate od pričakovanih,
zaradi pomanjkljivosti posameznih osnovnih metod. Metoda multipla regresija
je najslabˇsa metoda in vpliva negativno na sestavljen hibrid. Novi
omenjeni sestavljeni hibridi pa dajo boljše rezultate kot že znani sestavljeni
hibridni sistemi.
Želeli smo še izboljšati rezultate novih hibridov, zato smo zgradili kombinirane
(sestavljene) nove hibridne sisteme, ki smo jih poimenovali hiper hibridi.
Na koncu disertacije so podani še komentarji in ideja o dveh novih hibridih,
ki smo jih poimenovali spiralni hibrid in optimalni spiralni hibrid. Ti
metodi sta uporabni pri večjem številu osnovnih metod inteligentnih sistemov.
Predlagamo še šest kombiniranih metod novih predstavljenih hibridov
v hiper hibride.
Ključne besede: inteligentni sistemi, algoritmi, hibridni sistemi, strojno
učenje, fraktalna geometrija, teorija grafov, topografija materiala po toplotni obdelavi
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1139; Prenosov: 115
Celotno besedilo (17,97 MB) |
38. Razvoj inteligentnega sistema za individualizirano e-učenje pri pouku tehnike in tehnologije v osnovni šoliKosta Dolenc, 2015, doktorska disertacija Opis: E-gradiva in različni e-sistemi so v osnovnih šolah v Sloveniji, ter tudi drugod po svetu, že postali del formalnega izobraževanja. Ustvarjenih je veliko različnih e-gradiv in sistemov, a le malo takšnih, ki bi omogočala individualizirano in adaptivno učenje, kot pri tutorstvu (najpogosteje en učenec in en učitelj). V doktorski disertaciji je prikazan razvoj in izdelava pilotskega modela inteligentnega, adaptivnega in najpomembneje individualiziranega e-gradiva TECH8. Predstavljeni TECH8 je zasnovan modularno in temelji na sistemu zbiranja vrste, za učni proces pomembnih metapodatkov in spremenljivk. Razviti TECH8 je bil testiran v realnem učnem okolju, na učencih 8. razredov, pri pouku Tehnike in tehnologije v osnovnih šolah. Dosežki samoučenja s TECH8 so bili primerjani z dosežki klasičnega poučevanja (učenja v razredu) in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija. Rezultati raziskave dokazujejo, da obstaja statistično značilna razlika in smer srednje velikosti učinka med samoučenjem s TECH8 in klasičnim poučevanjem ter smer velikega oz. zelo velikega učinka med samoučenjem s TECH8 in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja iz predmeta Tehnika in tehnologija. Na podlagi analize in evalvacije pridobljenih metapodatkov in spremenljivk so v doktorski disertaciji podane celovite rešitve za izboljšanje prakse e-izobraževanja in izdelave e-gradiv v osnovnih šolah. Na podlagi prikazanih rešitev pa lahko iz izobraževanja usmerjenega v tehnologijo preidemo na izobraževanje usmerjeno v učenca, kar je tudi glavni cilj sodobnega šolstva v 21. stoletju.
Ključne besede: ITS (inteligentni tutorski sistemi), adaptivni sistemi, osnovna šola, Tehnika in tehnologija, e-izobraževanje.
Objavljeno: 11.05.2015; Ogledov: 1155; Prenosov: 179
Celotno besedilo (3,12 MB) |
39. |
40. |
