Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Ključne besede: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (404,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 2796; Prenosov: 779
Celotno besedilo (6,91 MB)