1. Integriteta vodij policijskih postaj kot temelj uspešnosti delovanja policijskih postaj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDanijel Škoberne, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza pomena integritete policijskih vodij na nivoju policijskih postaj v Republiki Sloveniji. Ugled policije v širši javnosti je predvsem odvisen od delovanja policistov neposredno na terenu, le te pa vodijo načelniki policijskih postaj oziroma njihovi pomočniki. V zvezi s tem je še kako pomembno, da so na navedena delovna mesta postavljeni ljudje, ki imajo vodstvene sposobnosti, predvsem pa da podrejene vodijo z zgledom in da se zavedajo pomena integritete. Uspešnost delovanja policijskih postaj je lahko torej odvisna od uspešnega vodje z visoko stopnjo integritete. Opisali smo razmejitev med managerjem in vodjo ter opisali vrline dobrega vodje. V nalogi smo opisali organiziranost slovenske policije in opisali izbirne postopke za zasedbo delovnih mest načelnika oziroma pomočnika načelnika policijske postaje. Še posebej nas je zanimalo, kako v praksi poteka izbor kandidatov in kako se v izbirnem postopku izražajo etične in moralne vrednote posameznika. V ta namen smo opravili intervju z uslužbenko, ki opravlja naloge v SDP večje Policijske uprave, ki nam je prikazala, kako poteka izbor kandidatov v praksi in poudarila nekatere pomanjkljivosti. Zanimalo nas je tudi mnenje uslužbencev policije, ki zasedajo vodstvena delovna mesta na policijskih postajah znotraj Policijske uprave Celje. V ta namen je bila izdelana anketa, za izvedbo ankete pa smo pridobili soglasje Centra za raziskovalne dejavnosti, Policijske akademije. S pomočjo ankete smo odgovorili na postavljene hipoteze in v splošnem ugotovili, da se vodje zavedajo pomena integritete.
Ključne besede: vodje policijskih postaj, integriteta, vrline, izbirni postopek, policijske postaje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Korupcija in boj proti korupciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVern Kragelj, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu, smo se posvetili nastanku korupcije, njenemu zatiranju, organizacijam, ki se ukvarjajo z zatiranjem korupcije, ter primerjavo stopnje korupcije in načinov spoprijemanja s tem pojavom Danske in Somalije.
Korupcija v modernem svetu predstavlja enega večjih problemov. Z gotovostjo lahko trdimo, da to še zdaleč ni nek nov problem, saj se z njo spopadamo že tisočletja. Je pojav, ki ga je zelo težko odkriti in dokazati, zato se redko srečamo s kakšno prijavo in škandalom povezanim s korupcijo. S pomočjo korupcije se na napačna mesta lahko prebijejo napačni ljudje, to pa lahko vpliva zelo slabo na prebivalstvo in samo kvaliteto življenja v državi. Kršitelji s korupcijo poskrbijo za svoje dobro, medtem pa lahko močno oškodujejo druge ljudi, državo, podjetja ali katero koli drugo institucijo v kateri so prisotni. S pomočjo organizacij in njihovih dokumentov, oziroma listin, ki podprejo države pri zatiranju korupcije, se veliko držav do neke mere otepe te problematike, vendar pa korupcije še nikomur ni uspelo popolnoma izbrisati. Organizacije se s svojimi listinami in dokumenti močno trudijo, da zatrejo ta škodljiv pojav, najbolj pomembne pa so pri zatiranju korupcije države, katerih naloga je, da ukrepe ustrezno implementirajo, poostrijo zakonodajo, izboljšajo integriteto, kršitelje ustrezno kaznujejo in s tem pripomorejo, da se morebitni bodoči kršitelji premislijo. Pomembno pa je tudi to, da se na prava mesta postavijo pravi in zaupanja vredni ljudje, z visoko stopnjo integritete in poštenosti. Korupcija najbolj škoduje slabše razvitim državam in državam v tranziciji, ter s tem posledično tudi njihovim prebivalcem, ki posledično najbolj nastradajo zaradi škodljivih posledic korupcije na državo in na način življenja v njej. Korupcija navadno najbolj tepe ljudi srednjega ali nižjega razreda, saj si posamezniki na visokih položajih vzamejo toliko sredstev zase, da le teh za nižji sloj zmanjka. Prav zaradi tega je zatiranje korupcije izredno pomembno, saj moč držav stoji na ramenih običajnih, delovnih ljudi, ki pa zaradi slabih razmer, ki jih povzroča korupcija, svoje domovine prepogosto zapuščajo, z namenom iskanja boljšega življenja drugje.
Ključne besede: korupcija, integriteta, preprečevanje korupcije, primerjave, Danska, Somalija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 129
Celotno besedilo (634,86 KB) |
3. Povezanost integritete organizacije z načrtom integriteteJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 568; Prenosov: 33
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaJasna Fedran, 2020, doktorska disertacija Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije.
V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana.
Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 2103; Prenosov: 677
Celotno besedilo (6,91 MB) |
5. Ocena prebivalcev Slovenije o izpolnjevanju določil kodeksa policijske etike pri slovenskih policistih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostRok Jakomin, 2020, diplomsko delo Opis: Zaposleni v policiji se pri svojem delu dnevno srečujejo s situacijami, v katerih so potrebne hitre in razumne odločitve. Svoje delo morajo opraviti pravilno tako z vidika zakonitosti kot etičnosti. Policijski poklic je z etičnega vidika zelo občutljiv, saj mora policist ščititi svobodo vseh državljanov pred nasilnim poseganjem kršilcev v svobodo in dostojanstvo drugih. V diplomski nalogi so uvodoma predstavljeni pojmi etika, morala, integriteta ter poslovna in poklicna etika. Različni etično-moralni kodeksi predstavljajo vzorec vedenja in delovanja v posamezni družbi. Policisti spadajo med javne uslužbence, ki morajo svoje delo in naloge opravljati v javnem interesu. Od njih se pričakuje odgovorno ravnanje in delovanje na podlagi splošno priznanih etičnih norm. Le policisti z visoko stopnjo integritete lahko svoje delo opravljajo v skladu s pričakovanji in z zahtevami družbe. Naloga se osredotoča na razumevanje določil kodeksa policijske etike s strani javnosti in preverjanje njegovega izpolnjevanja in upoštevanja s strani zaposlenih v policiji. V nalogi je podrobno opisana vsebina temeljnih načel in določb kodeksa, ki so v pomoč policistom pri opravljanju njihovega poklica. V empiričnem delu naloge je predstavljena metoda anketiranja in vsebina vprašanj, zastavljenih anketiranim. Glavni cilj raziskave je s pomočjo ankete pridobiti mnenje slovenske javnosti o pomembnosti načel Kodeksa policijske etike. Rezultati ankete kažejo, da je slovenska javnost z vsebino Kodeksa policijske etike seznanjena le v majhni meri. Vendar pa se anketirancem zdi uporaba načel, zapisanih v kodeksu, zelo pomembna za opravljanje vsakdanjega dela policistov, a so mnenja, da jih policisti pri svojem delu dejansko ne upoštevajo vedno. Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da je stopnja zaupanja v slovensko policijo visoka.
Ključne besede: diplomske naloge, etika, morala, integriteta, slovenska policija, kodeks policijske etike
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 758; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,20 MB) |
6. Integriteta policijskih vodij in njihova skrb za skupnostRobert Šumi, Branko Lobnikar, Emanuel Banutai, Katja Rančigaj, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Avtorji v prispevku analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih – policistov in policistk ter ugotavljajo, ali je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Skrb za skupnost je tudi eden od osrednjih elementov uslužnostnega tipa vodenja, zato je namen prispevka ugotoviti, kako je integriteta policijskih vodij povezana s tem konceptom vodenja.
Metode:
Empirična raziskava o vplivu osebnostne integritete na uslužni stil vodenja je bila opravljena v letu 2010 na reprezentativnem vzorcu 768 policistov iz vseh treh organizacijskih nivojev. Stopnjo integritete policijskih vodij so avtorji merili s pomočjo Perceived Leader Integrity Scale (Chrombach α = ,98.), skrb za skupnost pa so merili s pomočjo Servant Leadership Measure (Chrombach α = ,97).
Ugotovitve:
Rezultati raziskave kažejo, da percepcija integritete policijskih vodij ter njihove vodstvene in delovne izkušnje pomembno vplivajo na njihovo skrb za skupnost, v kateri delujejo, na njihovo zainteresiranost za pomoč ljudem v skupnosti, na vključevanje v aktivnosti skupnosti, kjer delujejo ter na njihovo spodbujanje zaposlenih k prostovoljnemu delu v skupnosti.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Raziskava je bila opravljena na zadosti velikem in dobro strukturiranem vzorcu policistov in policistk, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo. Omejitev raziskave izhaja iz metode merjenja skrbi za skupnost, saj je bila skrb za skupnost ter stopnja integritete merjena kot percepcija s strani policistov.
Praktična uporabnost:
Rezultati so uporabni pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v okviru krepitve integritete policistov in policijskih vodij ter pri načrtovanju aktivnosti implementacije policijskega dela v skupnosti z vidika vodenja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja rezultate izvirnega raziskovanja integritete v slovenski policiji in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, integriteta, uslužno vodenje, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 867; Prenosov: 60
Celotno besedilo (764,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Korporativna integritetaPetra Puklavec, 2019, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj letih je prišlo do bistveno večjih prizadevanj politikov za pripravo zakonov za preprečevanje korupcije znotraj podjetij. V sklopu dela uvodoma opredelimo področje poslovne etike, vprašanja, s katerimi se etika ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, in potrebe po formalnih in etičnih standardih, saj brez njih noben etičen program ne more biti učinkovit. S pomočjo etike lahko stopnjo problema v podjetju ocenimo že pred ukrepanjem. V današnjem času obstaja potreba po večji odgovornosti nadrejenih, podjetja morajo delati v dobro strank, javnost mora zaupati ne samo izdelkom, temveč tudi podjetju, podjetje mora biti odgovorno za okolje itd.
V osrednjem delu magistrskega dela opredelimo pomene in primere vpeljave integritete v podjetje: kaj integriteta v praksi pomeni za današnjo družbo in gospodarstvo, kako uspešno upravljati integriteto in kaj se zgodi, če pride do kršitev. Predstavimo okvir, ki ga je v svojih smernicah za kulturo integritete predstavil zavarovalni inštitut Chartered v Angliji in je namenjen spodbujanju integritete. Izpostavimo pomembnost »tona z vrha« in kulture integritete, ki mora temeljiti na vrednotah. S pomočjo študije, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pregledamo smernice za ustvarjanje funkcije integritete in tveganja, ki vplivajo na integriteto podjetij. Preučimo razloge za pomanjkanje integritete nadrejenih, razloge, zaradi katerih zaposleni ne želijo ali si ne upajo poročati o neetičnem ravnanju in vlogo žvižgačev, pri čemer izpostavimo primere žvižgaštva v Sloveniji. Preverimo tudi stanje korporativne integritete v Sloveniji, proces vpeljevanja korporativne integritete in Slovenske smernice korporativne integritete. Izpostavimo kodekse in procese izvajanja korporativne integritete v Sloveniji.
V empiričnem delu s pomočjo poslovnih poročil podjetij Petrol, PwC in Luka Koper, ki so podpisniki smernic slovenske korporativne integritete na podlagi študije primerov analiziramo vpliv integritete na zaposlene, podjetje in družbo. Izpostavimo skupino Petrol, ki na podlagi pridobljenih informacij resnično živi integriteto.
Ključne besede: korporativna integriteta, poslovna etika, integriteta v praksi, spodbujanje integritete, Slovenske smernice korporativne integritete, žvižgači
Objavljeno v DKUM: 14.08.2019; Ogledov: 1215; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,54 MB) |
8. Spodbujanje investicij v javni upraviRami Salman, 2018, diplomsko delo Opis: Spodbujanje investicij je teženje k izboljšavi trenutnega stanja podjetništva, trga dela in izboljšanju blaginje državljanov, hkrati pa tudi poenostaviti postopke za lažje in hitrejše spremembe v prihodnje tudi s pomočjo digitalne tehnologije, kar pa posledično vpliva tudi na okoljske probleme in posredno tudi na mnoga druga področja, kot je zdravstvo, turizem, skladni okoljski razvoj, višjo stopnjo integriranosti z drugimi državami, manjšo diskriminacijo posameznikov glede na državno pripadnost, višje zaupanje v oblast in njene organe itd. Glede na tempo spreminjanja razmer in vpliva globalizacije zahtevajo ukrepi nenehno dopolnjevanje in spremembe politike, tako da so zajeti predpisi lahko sčasoma predmet sprememb, katere je dolgoročno težje predvidet, saj je ravno naloga države, da se odzove na vsakokratne potrebe, možno pa je ugotoviti katera pot je najbolj smiselna.
Ključne besede: Javna uprava, naložbe, administracija, integriteta, akcijski načrt
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1724; Prenosov: 100
Celotno besedilo (659,30 KB) |
9. Integriteta in notranja varnost v policijiNataša Jakopič, 2018, diplomsko delo Opis: Področje, ki pokriva delo in delovanje organa policije in naslov integriteta in notranja varnost v policiji, sem izbrala na podlagi osebnega zanimanja za družbo, in družbena razmerja, zaradi vsakodnevne vseprisotnosti številnih družbenih dogodkov, ki imajo širok in daljnosežen vpliv na človeka in okolico, zaradi aktualnosti dogodkov, problemov, ki nas vsakodnevno obdajajo in so pomembni. Predvsem tudi zato, ker je družba skupek posameznikov, ki imajo vsak svoja ravnanja in dojemanja okolice, ki neposredno vplivajo tudi na ostale posameznike v družbi, in imajo ob nepravilnem ali pravilnem in pravočasnem ali zamujenem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov tudi številne posledice, ki pa ne nazadnje spet vplivajo na posameznika.
Policija je po mojem mnenju eden izmed zelo pomembnih temeljev za obstoj družbe na določenem teritoriju, saj zagotavlja njen obstoj in predvsem njeno normalno delovanje. Predstavlja globok podporni temelj vsake družbe, obenem mora nenehno iskati ravnotežje v svojem delovanju, saj se neizogibno vsak očiten previs od nevtralne sredine odrazi v družbi in okolici. Policisti, morajo za notranjo varnost države, izvajati svoje ukrepe in pooblastila v skladu s številnimi zakonsko določenimi pravicami, določbami, saj pride v nasprotnem primeru, do kršitev in odgovornosti, posledic.
Policisti morajo upoštevati vsa nerazumna ravnanja človeka v mnogih stresnih in nevarnih situacijah in ohraniti svojo strokovno avtoriteto, dostojanstvo in človeško ravnanje. Da bi svoje delo opravljali varno in uspešno morajo imeti na voljo primerno opremo, objekte, strokovna izobraževanja, psihološko pomoč strokovnjakov, in primerno plačilo za opravljeno delo in požrtvovalnost. Pomembno je, da se ljudje, ki imajo pooblastila od države za uporabo sile in podobnih ukrepov, zavedajo svojega položaja, posledic svojih ravnanj in ne nazadnje tudi vrednot in interesov, ki jih skozi svoj uradni položaj zasledujejo, branijo in varujejo.
Moj namen diplomskega dela je bil, globlje razumeti in analizirati delovanje organa policije, se seznaniti z vsemi vidiki delovanja policije, dogodki, ki jim vsakodnevno sledimo, in predvsem ugotoviti povezanost družbeno pomembnega organa z delovanjem preostale družbe in njunim vzajemnim vplivom.
Kajti družba smo mi vsi.
Ključne besede: integriteta, policijska etika, policijska korupcija, notranja varnost, policist, usposabljanje policistov
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 1276; Prenosov: 163
Celotno besedilo (869,44 KB) |
10. Pomen akademske integritete: raziskava med študenti Fakultete za varnostne vede in Pravne fakultete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Kapla, 2018, diplomsko delo Opis: Študenti predstavljajo pomemben del družbe. Zelo pomembno je, da študenti v času študija ponotranjijo sprejete družbene moralne in zakonske norme. Še posebej pomembno je, da se skladno s pravili vedejo študenti varnostnih ved in prava, ki bodo kasneje opravljali poklice s pooblastili, ki posegajo v osnovne pravice ljudi. Opravili smo raziskavo, kjer nas je zanimalo, kolikšno stopnjo integritete pripisujejo študenti varnostnih ved in prava svojim kolegom in koliko samim sebi, katere kršitve se jim zdijo najhujše in kateri so po njihovem mnenju najpogostejši vzroki kršenja pravil.
V teoretičnem delu smo obravnavali pojem morale, etike in integritete. Bolj podrobno smo predstavili tudi pojem akademske integritete. Kasneje predstavimo pomembne zakone in predpise, ki urejajo študij na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter pravila obeh fakultet tudi primerjamo. Na koncu smo predstavili tudi raziskave, ki se tičejo integritete študentov v Sloveniji in raziskave iz drugih držav ter glavne vzroke za kršitve in temu primerne rešitve.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo naredili med študenti varnostnih ved Univerze v Mariboru in prava Univerze v Ljubljani. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete. Anketa je zajemala enajst vprašanj, ki so zajemala stopnjo integritete študentov, resnost kršitev, vzroke kršitev, odnos študentov do pravil in študija.
Ključne besede: diplomske naloge, Integriteta, študenti, pravo, varnostne vede
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,30 MB) |
