1. Ontogenetski vidik modularne organizacije lobanje velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : Magistrsko deloNuša Šoštar Pirš, 2024, magistrsko delo Opis: Analizirali smo modularno organizacijo in stopnjo integracije lobanje velikega hrčka, Cricetus cricetus, z vidika ontogenetskega razvoja. Raziskavo smo izvedli na ventralni strani 127 lobanj, in sicer z metodami geometrijske morfometrije, pri čemer smo upoštevali vpliv alometrije in spolnega dimorfizma. Modularnost smo testirali na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta. Rezultati so pokazali, da so lobanje samcev velikega hrčka nekoliko večje od lobanj samic, pri čemer so se prve statistično značilne razlike v velikosti lobanje med spoloma pojavile pri 120. dnevu starosti. V splošnem je velikost lobanje alometrično naraščala s starostjo, oblika lobanje pa se je spreminjala skladno z rastjo. Razlike v obliki lobanje med spoloma so se pojavile pri 150. dnevu starosti in naraščale s starostjo, zato smo osebke od 150. dneva starosti dalje analizirali ločeno po spolih. Delitev lobanje na obrazni in možganski del smo potrdili tako pri mladih in mladostnih kot tudi pri odraslih osebkih, pri čemer se z višanjem starosti manjša povezanost hipotetičnih modulov, torej ima lobanja s staranjem osebkov manjšo stopnjo integracije oz. večjo stopnjo modularnosti. To je skladno s pričakovanji, saj se funkcionalni moduli pri mladih in mladostnih osebkih še razvijajo, medtem ko so pri odraslih osebkih le-ti že izoblikovani. Pri ločeni analizi za spol smo hipotezo o modularnosti potrdili tako pri samcih kot samicah od 2. do 4. leta starosti. Podobne rezultate smo dobili tako pri analizi cele kot polovice lobanje. Modularnost smo analizirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri odraslih osebkih. Alometrija je bila močan integracijski faktor, saj je bil RV koeficient po izločitvi vpliva alometrije izrazito nižji in delitev na dva modula bolj izrazita.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, ontogenija, lobanja, RV koeficient, spolni dimorfizem, alometrija, integracija, Cricetus cricetus
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,90 MB) |
2. Integracija matematike z drugimi področji kurikuluma z vidika bodočih vzgojiteljevEva Škerget, 2024, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Integracija matematike z drugimi področji kurikuluma z vidika bodočih vzgojiteljev smo predstavili razvojne značilnosti učenja predšolskih otrok, različna kurikularna področja v slovenskih javnih vrtcih; kaj je integracija področij, kakšen je njen pomen in na kakšne načine se izvaja. Podrobneje smo opredelili tudi pomen matematike v zgodnjem otroštvu, ustrezne pristope pri učenju predšolskih otrok in povezovanje matematike z ostalimi področji kurikuluma. Želeli smo izpostaviti predvsem pozitivne posledice, ki jih prinaša integracija vseh področij kurikuluma, z osredotočenostjo na povezovanje matematike z ostalimi področji.
V empiričnem delu diplomske naloge smo preučevali zaznavanje integracije matematike z ostalimi področji z vidika študentov Predšolske vzgoje. Anketni vprašalnik so izpolnjevali redni in izredni študenti 1., 2. in 3. letnika Pedagoške fakultete Maribor, smeri Predšolska vzgoja. Želeli smo predvsem raziskati, kako pogosto študenti zaznavajo povezovanje matematike z ostalimi področji; odvisnost zaznavanja od posameznikovega odnosa do matematike in s katerimi področji se matematika največkrat povezuje.
Raziskava je pokazala, da študenti predšolske vzgoje zaznavajo integracijo različnih kurikularnih področij v majhni meri, pri čemer je integracija s področjem matematike najredkeje zaznana. Študenti najpogosteje opažajo povezovanje matematike s področjema jezika in narave, najmanj pa s področjem družbe. Poleg tega rezultati kažejo, da študenti s pozitivnim odnosom do matematike pogosteje zaznavajo povezovanje matematike z drugimi področji kot študenti z negativnim odnosom do matematike. Prav tako izredni študenti to integracijo opažajo v večji meri v primerjavi z rednimi študenti.
Ključne besede: zgodnje učenje matematike, integracija kurikularnih področij, načini izvajanja integracije.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. Pregled in analiza orodij in ogrodij Node.js za podporo neprekinjene integracijeLuka Šnajder, 2024, diplomsko delo Opis: Neprekinjena integracija (CI) je ključnega pomena za sodoben razvoj programske opreme, saj omogoča pogosto združevanje in testiranje kode. Vendar pa implementacija neprekinjene integracije v različnih okoljih, kot je Node.js, predstavlja izziv zaradi raznolikosti razpoložljivih orodij in praks. Cilj diplomske naloge sta bila pregled in analiza učinkovitosti različnih orodij neprekinjene integracije pri podpori razvoja Node.js aplikacij. Uporabili smo primerjalno analizo na orodjih neprekinjene integracije, kot so Jenkins, GitHub Actions in CircleCI, analizirali izzive teh orodij v podjetjih ter izvedli optimizacijo cevovoda za izboljšanje učinkovitosti. Glavni rezultati raziskave so pokazali prednosti in slabosti posameznih orodij ter izpostavili pomen dobre pokritosti kode in testov za uspešnost procesov neprekinjene integracije.
Ključne besede: Neprekinjena integracija, Node.js, CI/CD orodja, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,40 MB) |
4. Komparativna analiza orodij za vodenje it skupin z uporabo umetne inteligenceHana Muzelj, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na komparativno analizo orodij za vodenje IT skupin, ki vključujejo elemente umetne inteligence. V teoretičnem delu so obravnavane definicije in koncepti informacijskih tehnologij, vodenja IT skupin in umetne inteligence, medtem ko praktični del vključuje poglobljeno primerjavo izbranih orodij glede na njihove funkcionalnosti, integracijo UI ter prispevek k učinkovitosti in organizaciji dela IT ekip. Cilj naloge je oceniti, katero orodje najbolj podpira optimalno delovanje IT skupin v sodobnem tehnološkem okolju.
Ključne besede: vodenje IT skupin, umetna inteligenca, komparativna analiza, učinkovitost, integracija UI
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (5,09 MB) |
5. Načrtovanje implementacije logističnega informacijskega sistema: analiza primeraAljoša Števanec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana analiza primera implementacije novega logističnega informacijskega sistema. V teoretičnem delu smo preučili logistične procese, kjer je poudarek na logistiki oz. prevozu gastronomskih izdelkov s tovornjaki in na informacijskih sistemih za podporo logistiki. Drugi del teoretičnega dela vsebuje opis implementacije informacijskega sistema in različne pristope. Naredili smo tudi primerjavo med Big Bang sistemom, vzporednim, faznim, pilotnim in hibridnim postopom. Praktični del vsebuje analizo notranje dokumentacijo za izbiro pravilne metode implementacije informacijskega sistema.
Logistika s svojimi procesi omogoča, da je svetovno blago takoj na dosegu roke. Gastronomski izdelki v logističnih procesih potrebujejo posebno oskrbo, še posebej pri transportu in skladiščenju glede na pravilno razvrščanje na ustrezne temperaturne režime za ohranjanje ustrezne kakovosti izdelka. Logistični informacijski sistemi so se avtomatizirali in pospešili izvajanje logističnih procesov, pri tem pa so se razvili v logistične sisteme za upravljanje skladišča in transporta blaga.
Načrtovanje implementacije informacijskega sistema vključuje proces vzpostavitve novega informacijskega sistema bodisi namesto starega sistema bodisi z vzpostavitvijo že obstoječim informacijskim okoljem. Sistemska integracija omogoča, da podjetja svoje sisteme vzpostavijo tako, da učinkujejo skupaj z enotno bazo podatkov, avtomatskim prenosom in prevajanjem podatkov.
Sklep diplomskega dela zajema izbiro ustrezne metodologije implementacije novega informacijskega sistema na podlagi interne dokumentacije podjetja. S pomočjo zahtevkov iz dokumentacije podjetja smo določili, da je najboljši pristop za projekt implementacije novega logističnega sistema za podporo šoferjev hibridni pristop, ki služi kot kombinacija pilotnega in faznega pristopa.
Ključne besede: implementacija, logistični procesi, integracija, pristopi, načrtovanje, informacijski sistemi, gastronomski izdelki.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. Uvedba digitalne transformacije na primeru srednje velike kmetijeEva Vaukan, 2024, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili na digitalno transformacijo in ERP rešitve ter njihov vpliv na kmetijstvo. Naš cilj je raziskati, kako digitalna transformacija spreminja poslovne procese, izboljšuje učinkovitost in odpira nove poslovne priložnosti. Razumevanje teh sprememb je ključno, saj se z njimi srečujemo v vseh panogah, vključno s kmetijstvom, ki je zaradi specifičnih potreb in izzivov pogosto spregledano.
Najprej bomo pojasnili, kaj digitalna transformacija pomeni in kako se je razvijala skozi čas. Proučili bomo ključne elemente digitalne transformacije, kot so umetna inteligenca, big data, internet stvari in blockchain, ter tehnologije, ki so bistvene za ta proces. Prav tako bomo analizirali pozitivne učinke digitalne transformacije, kot so povečana produktivnost, inovativnost in konkurenčnost podjetij, ter izpostavili tudi izzive, ki jih ta proces prinaša, kot so vprašanja varnosti in etike.
V nadaljevanju se bomo posvetili ERP (Enterprise Resource Planning) rešitvam, ki podjetjem omogočajo učinkovito upravljanje virov in integracijo različnih poslovnih procesov. Predstavili bomo glavne značilnosti in različne kategorije ERP rešitev, tehnološko arhitekturo ter ključne funkcionalnosti, ki jih te rešitve ponujajo. Poleg tega bomo raziskali trende v razvoju ERP rešitev, glavne ponudnike na trgu in postopke izbire ter uvedbe teh sistemov. Posebno pozornost bomo namenili tudi analizi pozitivnih in negativnih vplivov ERP rešitev na poslovanje podjetij.
Osredotočili se bomo tudi na vertikalne ERP rešitve, prilagojene za kmetijstvo, kjer bomo podrobno analizirali sisteme, kot sta Odoo in Pantheon. Zanimalo nas bo, kako te rešitve izpolnjujejo specifične potrebe kmetij in kako se razlikujejo med seboj.
Naša raziskava bo vključila študijo primera kmetije Hmeljarstvo Čas, kjer bomo analizirali trenutne poslovne procese in načrtovane spremembe z uvedbo ERP rešitve. Cilj je ugotoviti, kako lahko ustrezna izbira ERP sistema pripomore k optimizaciji delovanja kmetije in izboljšanju njene konkurenčnosti.
Na koncu bomo povzeli ključne ugotovitve o pomenu digitalne transformacije in ERP rešitev za kmetijstvo ter izpostavili, kako te rešitve lahko prispevajo k večji učinkovitosti in konkurenčnosti v tem pomembnem sektorju. Naša diplomska naloga bo tako prispevala k boljšemu razumevanju sodobnih tehnologij in njihove vloge v kmetijskem poslovanju.
Ključne besede: digitalna transformacija, ERP sistem, Hmeljarstvo Čas, uvedba ERP, pametna kmetijstvo, integracija ERP, avtomatizacija procesov, upravljanje hmeljišča, umetna inteligenca (AI), strojno učenje, oblačne storitve, optimizacija virov, moduli ERP, Odoo, Pantheon, računovodski procesi.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. Uporaba umetne inteligence v rešitvi SAPLisa Rosić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje uporabo umetne inteligence v rešitvah ERP. Tehnologije umetne inteligence so vedno bolj ključne pri revoluciji poslovnih operacij, saj ponujajo zmogljivosti, kot so avtomatizacija, napovedna analitika in izboljšano odločanje. Osrednji poudarek je preučitev vloge umetne inteligence pri optimizaciji funkcionalnosti rešitev ERP, zlasti v okolju rešitve SAP. Raziskava opisuje trenutne aplikacije umetne inteligence v rešitvah SAP in analizira študijo primera, da bi dokazala njen vpliv pri izboljšanju operativne učinkovitosti in strateškega odločanja. Z analizo je diplomska naloga zagotovila vpogled v potencial umetne inteligence v rešitvah ERP s poudarkom na njenih pozitivnih posledicah za organizacijsko učinkovitost, inovativnost in konkurenčno prednost v digitalni dobi.
Ključne besede: umetna inteligenca, rešitve ERP, SAP, avtomatizacija, integracija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,96 MB) |
8. Tehnologija veriženja blokov in njena vloga v sodobnem poslovanjuRene Lep, 2024, diplomsko delo Opis: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinaša izjemen potencial za optimizacijo poslovnih procesov in povečanje učinkovitosti operacij v sodobnem poslovanju. Implementacija veriženja blokov je sicer kompleksna in zahteva visoke kapitalske vložke ter prilagoditev organizacijskih procesov, saj temeljito preoblikuje in avtomatizira poslovne procese. Integracija tehnologije veriženja blokov s celovitimi informacijskimi rešitvami (ERP) omogoča organizacijam, da izkoristijo prednosti te tehnologije z minimalnimi motnjami v svojem poslovnem modelu.
Ker so viri glede integracije veriženja blokov in ERP sistemov redki in razpršeni, je potrebna temeljita študija literature. Namen te študije je raziskati ključne dejavnike uspeha pri integraciji teh dveh tehnologij ter ugotoviti, kako so podjetja izvedla integracijo in kakšni so bili učinki na njihovo poslovanje. Sistematični pregled literature analizira ključne dejavnike uspeha integracije veriženja blokov in ERP ter določa kontekst, v katerem se ta integracija izvaja. Ugotovljen je seznam ključnih dejavnikov uspeha, ki so razvrščeni v tri glavne kategorije: tehnološke, organizacijske in regulativne dejavnike.
Študija ugotavlja, da integracija ERP sistemov z veriženjem blokov izboljšuje zmogljivosti obstoječih ERP sistemov z zagotavljanjem vrednostnih predlogov, kot so povečana preglednost, zaupanje in avtomatizacija procesov. Te prednosti decentraliziranih knjig prispevajo k večji učinkovitosti in zanesljivosti poslovanja, kar omogoča organizacijam, da izboljšajo svoje poslovne procese in izpolnjujejo zahteve sodobnega poslovnega okolja.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, ERP sistemi, integracija, optimizacija poslovnih procesov, ključni dejavniki uspeha.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,32 MB) |
9. Attitudes of teachers towards the inclusion of children with special needs in primary and secondary schoolsMajda Schmidt, Ksenja Vrhovnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Many researchers emphasize teachers' attitudes as a decisive component in ensuring successful inclusion of students with special needs (SN students). The empirical research that is presented in the main part of this article analyzes the attitudes of primary and secondary teachers towards the inclusion of SN students with respect to the type of school, the teachers' age, the number of SN students in the class, and the teachers') acquired skills. A questionnaire was devised for the study, based on two previous questionnaires: the Questionnaire on Attitudes towards Integration and the Teacher Stress and Coping Questionnaire. The secondary teachers showed more positive attitudes towards SN students than did their primary colleagues, as well as towards teaching and adaptation with respect to the students' SN and towards the psychophysical strain related to such work. The youngest group of teachers, those aged from 20 to 30, shows a higher level of agreement related to the provision of adequate support. Teachers with fewer SN students in class (up to two students) show a higher degree of support for inclusion of SN students than do other groups of teachers. Teachers without training for work with SN students in comparison with their colleagues who had it show a lower level of agreement with respect to support and assistance at educational work with SN students.
Ključne besede: defektologija, pristopi učiteljev, starost učiteljev, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjami, integrirani otroci, socialna integracija, emocionalna integracija, motivacijska integracija, osnovne šole, srednje šole, defectology, teachers' attitudes, teachers' age, impaired children, integrated children, integration, social integration, emotional integration, motivational integration, primary schools, secondary schools
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na celotno besedilo |
10. Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencevJana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom, izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr.
Ključne besede: glasoslovne težave, izgovorjava, slovenščina kot drugi jezik, jezikovne interference, jezikovna integracija
Objavljeno v DKUM: 13.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 12
Povezava na datoteko |
