SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FORUM SHOPPING V ČEZMEJNIH INSOLVENČNIH POSTOPKIH ZNOTRAJ EVROPSKE UNIJE
Marko Pleskonjić, 2012, diplomsko delo

Opis: V času čedalje večje internacionalizacije poslovanja in mednarodnega prepletanja kapitala je v zadnjih letih na področju Evropske unije opaziti porast povpraševanja po bolj fleksibilnih in podjetjem prijaznejšim pravnih redih znotraj Evropske unije. V smislu insolvenčnega prava je najnovejši trend v Evropski uniji pojav t. i. čezmejnega forum shopping-a v insolvenčnih postopkih. Dolžniki skušajo s prenosom premoženja oz. sodnih postopkov iz ene države članice v drugo pred sodiščem izven države, kjer se nahaja središče dolžnikovih glavnih interesov, doseči ugodnejši pravni položaj v postopku zaradi insolventnosti. Pojav forum shopping-a je prisoten v praktično vseh vejah prava. Tako ga najdemo npr. v pravu gospodarskih družb, družinskem pravu, mednarodnem zasebnem pravu itd. Ne glede na področje prava pa se vedno poraja vprašanje, do katere meje je tako ravnanje dopustno. Kdaj se tako ravnanje šteje za zlorabo prava in kdaj za ekonomsko koristno? Kdaj je forum shopping dober in kdaj slab? Upoštevajoč motive za forum shopping vidimo, zakaj je fenomen forum shopping-a tako hitro prešel iz običajnih civilnih sporov na področje insolvenčnega prava. V večini primerov pomeni razliko med rešitvijo podjetja v postopku prestrukturiranja na eni in propadom podjetja na drugi strani. V postopku prestrukturiranja je podjetje največkrat sposobno ohraniti delovna razmerja, z njo povezane družbe ter poplačati upnike, medtem ko je ob prenehanju soočeno s ponovno vzpostavitvijo poslovanja, registracijo družbe ter s tem povezanimi stroški. Orodje za preprečevanje forum shopping-a v čezmejnih insolvenčnih postopkih znotraj Evropske unije je Uredba Sveta (ES) 1346/2000 o postopkih zaradi insolventnosti, ki temelji na prepričanju, da je forum shopping škodljiv za delovanje notranjega trga Evropske unije. Uredba 1346/2000 je bila sprejeta prehitro. Ni dosledno upoštevala problemske specifike pojava forum shopping-a in je kot taka potrebna nujnih sprememb. Potrebno je predvsem določiti natančnejše kriterije glede določanja središča dolžnikovih glavnih interesov in časovni okvir, kdaj ob nastopu insolventnosti je še dopustno prenesti središče dolžnikovih glavnih interesov in kdaj ne. Diplomska naloga preko analize sodnih odločb in primerov iz prakse preizkuša legitimnost negativnega stališča, ki ga je do pojava čezmejnega forum shopping-a zavzela Uredba 1346/2000 in večina pravne stroke. V večini primerov uspešnih prenosov središča dolžnikovih glavnih interesov z namenom forum shopping-a ni v ospredju oškodovanje upnikov, temveč potreba po učinkovitejšem in enostavnejšem prestrukturiranju insolventnih gospodarskih družb, s katerim se zagotovi nadaljevanje poslovanja in poplačilo dolgov upnikom.
Ključne besede: forum shopping, insolventnost, Uredba Sveta 1346/2000 o postopkih zaradi insolventnosti, središče dolžnikovih glavnih interesov, čezmejni insolvenčni postopek
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 2039; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (832,16 KB)

2.
Insolvenčni postopki in gospodarska kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Denis Janžekovič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se lotil raziskovanja insolvenčnih postopkov, natančneje stečaja in prisilne poravnave ter gospodarske kriminalitete. Struktura dela je podrejena ciljem diplomske naloge. Insolvenčni postopki in gospodarski kriminal niso novi pojavi in so v družbi prisotni že dlje časa. Prvo poglavje vsebuje metodološki del naloge, kjer bom opredelil predmet proučevanja, cilje diplomske naloge, opredelitev hipotez in metodologijo za doseganje ciljev. Drugo poglavje obravnava gospodarsko kriminaliteto kot specifično obliko kriminalnih dejanj in gospodarska kriminalna dejanja, kot so npr.: poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja, goljufija, pranje denarja, davčna zatajitev ter zloraba položaja. Ko pomislimo na gospodarsko kriminaliteto, nas kot prvo zanimajo njene značilnosti, ali je v kakšni povezavi z organizirano kriminaliteto, katera je tudi čedalje bolj razširjena, ter preiskovanje gospodarske kriminalitete in njena delitev. Tretje poglavje obravnava stečaj. Ko pomislimo na stečaj, se vsi spomnimo na podjetja, ki so v zadnjem času propadla oziroma končala v stečaju, ter delavce, ki so zaradi tega ostali brez dela. V tem poglavju bomo spoznali splošne značilnosti stečajnega postopka, organe stečajnega postopka, pogoje za uvedbo stečajnega postopka, kdo lahko prijavi terjatve in unovčevanje dolžnikovega premoženja ter poplačilo upnikov. Četrto poglavje obravnava prisilno poravnavo, kjer bomo spoznali njene značilnosti, organe, namen in pogoje uvedbe, načrt finančne reorganizacije ter potrditev postopka. Peto poglavje vsebuje kratko primerjavo stečaja in prisilne poravnave, njune skupne lastnosti, lastnosti po katerih se razlikujeta ter morebitno povezavo z gospodarsko kriminaliteto.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, insolvenčni postopek, stečaj, prisilna poravnava, diplomske naloge
Objavljeno: 04.08.2014; Ogledov: 902; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (684,42 KB)

3.
UČINKI PRIDRŽKA LASTNINSKE PRAVICE V PRIMERU INSOLVENTNOSTI IN IZVRŠBE V PRAVNEM REDU SLOVENIJE, AVSTRIJE IN NEMČIJE
Metka Obal, 2016, magistrsko delo

Opis: Za razumevanje učinkov pridržka lastninske pravice v primeru insolventnosti in izvršbe v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji je treba najprej dodobra spoznati nastanek pridržka lastninske pravice in predpise, ki ga urejajo. V magistrski nalogi je najprej obravnavan pojem prodajne pogodbe in lastninske pravice, ki predstavljata osnovo za ustanovitev lastninskega pridržka. V vseh pravnih redih je zaslediti podobne določbe o pridržku lastninske pravice, kar je posledica nekdanje skupne uporabe Občega državljanskega zakonika oz. Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch. Z razvojem vsake posamezne države pa se je pravna ureditev do določene mere spremenila. Pojem pričakovalne pravice v razmerju med kupcem in prodajalcem nima posebnega pomena, saj je njen namen varstvo v razmerju do kupčevih upnikov. Ob tem velja izpostaviti mednarodna pravila vsake države, ki v primeru premičnin kot navezno okoliščino določajo kraj, kjer se stvar nahaja, govora je o načelu lex rei sitae, po katerem se presoja veljavnost pridržka, pri čemer nekatere države omogočajo »oživitev« veljavnosti pridržka v primeru, da lastninska pravica (še) ni prešla na kupca. V vseh pravnih redih ima stečajni upravitelj v primeru stečaja kupca pravico, da zahteva izpolnitev prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ali da od te pogodbe odstopi. V Sloveniji in Avstriji ima stečajni upravitelj v primeru stečaja prodajalca pravico, da zahteva izpolnitev prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ali da od te pogodbe odstopi, medtem ko nemška pravna ureditev stečajnemu upravitelju v primeru stečaja prodajalca ne daje odstopne pravice, pač pa zgolj izpolnitev pogodbe. V okviru obravnave postopka izvršbe v treh državah ugotovimo, da imata kupec in prodajalec v primeru rubeža stvari, ki je predmet lastninskega pridržka, podobno pravno varstvo. Skromno ureditev pridržka lastninske pravice najdemo tudi v aktih Evropske unije.
Ključne besede: prodajna pogodba, pridržek lastninske pravice, insolvenčni postopek, izvršba, mednarodni element, akti EU
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 645; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (793,67 KB)

4.
Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti
Damjan Orož, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova obravnavan kot fenomen pravne varnosti; institut, ki ni samo materialne, je tudi procesne narave, katerega bistvena lastnost v naši ureditvi je njegova izključnost. To je hkrati izhodišče za določitev tako teme kot tudi polja raziskovanja. Doktorska disertacija prinaša pomembne sklepe, ki jih navajam v nadaljevanju. Na ugovor zoper sklep o izvršbi je treba najprej gledati kot na pravico dolžnika do izjave v postopku (22. člen Ustave). Da je hkrati pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, je drugotnega pomena. Ker je ugovor v našem sistemu izključne narave, mora biti ugovorni postopek voden tako, da obema strankama omogoča izvajanje pravice do sodelovanja v postopku. Logična posledica izključnosti je obseg upoštevnih ugovornih razlogov. Z ugovorom je dopustno uveljavljati prav vse ugovorne razloge, zaradi katerih je izvršba nedopustna. Če sodišče ne upošteva, da je ugovor dolžnikovo edino pravno sredstvo, je dolžniku odvzeta ustavna pravica do sodelovanja v postopku, predvsem pa pravica do pravnega varstva. Drugo, od tega ločeno vprašanje je, ali je optimalno, da o prav o vseh ugovornih razlogih odloča sodišče v izvršilnem postopku oziroma kako odprto je polje uporabe načela proste presoje dokazov v izvršilnem postopku. Sistem, ki bi dolžnika omejeval z dopustnimi ugovornimi razlogi in dokaznimi sredstvi, bi bil neustaven, če ne bi hkrati dolžniku ponudil drugih možnosti, to je možnosti izven tekočega izvršilnega postopka, da doseže učinkovito zaščito svojih pravic. Dokazano je, da je naša ureditev ugovornega postopka najenostavnejša. Dolžnik vsa nasprotovanja izvršbi uveljavi z enim pravnim sredstvom in to znotraj izvršilnega postopka. Zanj je taka pot ne samo najcenejša, je tudi najučinkovitejša. S tem naša ureditev bistveno odstopa od primerljive avstrijske, pa tudi nemške ureditve, ki sta v tem pogledu zelo zahtevni in komplicirani. Hkrati odstopa tudi od hrvaške ureditve, s katero nas povezuje nekdaj skupni izvršilni zakon. V naši ureditvi je spreminjanje postopkovnih zakonov pogosto. Doktorska disertacija je pokazala, da ureditev ugovora v našem pravu ne potrebuje bistvenih sprememb. Vsekakor ne v smeri razdrobitve ugovora na več pravnih sredstev. Zakonodajalec naj ima v mislih, da vsaka korenita sprememba postopkovnega zakona zahteva korenit odziv pravne prakse in pravne teorije ter čas za dosego usklajenih stališč, kar je nujno potrebno za zagotavljanja enakega varstva pravic. Zgodovinsko gledano je sedanja ureditev ugovora posledica ugotovitve o zlorabi izvršilnih tožb in težav, ki jih je imela sodna praksa pri odločanju o ugovoru po ureditvi pred spremembno ZIZ-A. Ureditev ugovornega postopka ni optimalna. De lege ferenda bi bilo treba slediti razlogom Ustavnega sodišča in v zakonu poudariti pomen ugovora kot oblike izvajanja pravice do izjave v postopku. Pri tem bi bilo treba razmisliti, ali bi vsaj pri opozicijskih ugovornih razlogih in ugovornem razlogu neprehoda terjatve ali obveznosti omejili dopustnost dokazov le na listinske dokaze, pa še te le na tako imenovane kvalificirane listine, ob dodatnem upoštevanju zakonskih domnev, splošno znanih dejstev in splošnega pravila o nespornosti ugovarjanih dejstev. To bi bilo primerno zlasti pri izvršbi denarnih terjatev.
Ključne besede: ugovor zoper sklep o izvršbi, ugovorni razlogi, obrazložitev ugovornih razlogov, opozicijski ugovori, impugnacijski ugovori, tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, negativna ugotovitvena tožba, insolvenčni postopek, materialno procesno vodstvo v postopku ugovora.
Objavljeno: 08.06.2018; Ogledov: 759; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

5.
Obvladovanje tveganj poslovodskih prevar in zlorab insolvenčnega sistema pred začetkom postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji
Maja Kolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Ključne besede: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici