| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Iskanje, zbiranje in ocenjevanje idej v povezavi s crowdsourcingom in odprtim inoviranjem
Marko Berdnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan proces od iskanja idej skozi zbiranje le-teh do njihovega končnega ocenjevanja in izbora najboljše ideje. V delu sta opisana tudi odprto inoviranje in množično izvajanje, katerih uporaba se vedno bolj širi po večini podjetij, saj pripomoreta k reševanju problemov in iskanju idej ter rešitev v širšem krogu, ne le znotraj posameznih podjetij. Predstavljenih je nekaj platform, katere je mogoče uporabiti v Evropi za pospešeno financiranje, iskanje idej, rešitev, predlogov itd. Prav tako magistrsko delo zajema tudi menedžment človeških virov, kateri je neizbežen za vsa podjetja, katera želijo rasti in ostati konkurenčna na trgu.
Ključne besede: ideja, inovacija, odprto inoviranje, crowdsourcing, menedžment človeških virov
Objavljeno: 10.05.2021; Ogledov: 134; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Obvladovanje tveganj pri procesih inoviranja
Rok Žagar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali tveganja, s katerimi se lahko srečajo podjetja, prav tako pa smo se osredotočili tudi na inovacije oziroma nove pristope, ki jih lahko podjetja vgradijo v svoj poslovni cikel. Zaradi vedno večje konkurenčnosti postaja to čedalje pomembnejše. Zavedati se je treba, da tveganj ni možno povsem odpraviti. V interesu podjetij je, da se tveganja pravočasno zaznajo, obvladujejo oziroma znižujejo ter ohranjajo na najmanjši možni stopnji. Za ohranjanje njihove nizke stopnje pa so potrebne nenehne investicije, kar pa je lahko zelo zapleteno in dolgotrajno. V empiričnem delu smo predstavili podjetje EMO-Orodjarna d. o. o. Naredili smo pregled in analizo njegovih najpomembnejših tveganj ter jih vgradili v invencijsko-inovacijski proces. Podjetje se zaradi pojava konkurence na tujih, manj razvitih trgih in posledično trgih z nižjimi cenami stalno trudi ohranjati svojo konkurenčnost. Vzdržuje jo z nenehnimi investicijami v boljše tehnologije ter z izboljševanjem oz. vzdrževanjem kvalitete svojih izdelkov. Vse to ohranja njegovo dobro ime med kupci.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganja, inovacija, inoviranje, proces inoviranja
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (588,80 KB)

3.
Primerjava k uporabnikom usmerjenih metod inoviranja
Rok Behin, 2019, diplomsko delo

Opis: Tako podjetniki kot zaposleni v korporacijah, ki v svoj inovacijski proces vpeljujejo k uporabniku usmerjene metode inoviranja, kot so dizajnerski način razmišljanja, koncepti vitkega štartnika ali dizajn sprint, pogosto adaptirajo enega izmed načinov razmišljanja in napačno poenotijo ostale koncepte z njim. V literaturi je mogoče najti analize in specifikacije omenjenih pristopov. Vse tri metode so orientirane k odkritjem s fokusom na uporabnika in njegove potrebe ter uporabljajo učenje kot enoto za napredek. Kljub podobnostim se metode v literaturi ne nanašajo druga na drugo. V diplomskem projektu smo podrobneje preučili razlike med metodo vitkega štartnika, dizajnerskim razmišljanjem in dizajn sprint metodo. V kritičnem pregledu literature in primerov uporabe na področju omenjenih metod smo raziskali njihove prednosti in omejitve, s katerimi smo pokrili nekatere vrzeli v literaturi in pripomogli k boljšemu razumevanju razlik. S tem smo omogočili, da se podjetniki in inovatorji lažje odločijo, kdaj in katero metodo vpeljati, in predstavili situacije, v katerih posamezna metoda nima popolne učinkovitosti. Na podlagi raziskave smo svetovali o kritičnih vprašanjih podjetnika, preden se odloči za implementacijo. Ugotovili smo, da je dizajnersko razmišljanje najbolj primeren pristop v najzgodnejših fazah upravljanja podjetij, saj spodbuja kulturo kreativnosti, razvoj empatije in z iterativnim testiranjem ekstremnih rešitev vodi do novih spoznanj. S tem lahko podjetniki dosežejo globoko razumevanje svojih uporabnikov in se o zaželenosti prepričajo, preden se odločijo za razvoj in o viziji podjetja. Kot sistem za upravljanje inovativnih podjetij je smiselno upoštevati statistično reprezentativne vzorce kvantitativnih podatkov in ubrati metodo vitkega štartnika. S pomočjo NSP-ja in zanke naredi-meri-spoznaj se lahko preverijo ključne predpostavke trajnostnega poslovnega modela v fazi, ko le-ta že obstaja, a še ni validiran. Smiselna je tudi uporaba v kasnejših fazah, kjer s kvalitativnim merjenjem odzivov do inkrementalnih sprememb produkta na trgu dosegamo boljšo uspešnost. Prednost dizajn sprinta je predvsem skrajšanje birokracijskih postopkov, ki nastanejo v velikih podjetjih, in povečanje kolaborativnosti med člani ekipe z različnih področij. Smiselno ga je uporabiti pred odločitvami, ki temeljijo na predpostavkah z visokim rizikom. Ker je za uspešno izpeljavo pomembno, da že poznamo ciljne uporabnike, je dizajn sprint smiselno uporabljati v fazah, ko je poslovni model sicer že razvit, a še ne popolnoma validiran. Pri tem pa je ključno izpostaviti tudi, da dizajn sprint nikakor ne more nadomestiti kvantitativnega iterativnega procesa, saj z njim ne dobimo dokaza o ujemanju produkta in trga. Služi kot sistem za kvalitativno validiranje pred porabo resursov za razvoj funkcionalnega NSP-ja.
Ključne besede: Metoda vitkega štartnika, dizajnersko razmišljanje, dizajn sprint, k uporabniku usmerjeno inoviranje
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 469; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Uvedba vitkosti v proces inoviranja
Mihael Ogrinc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo v teoretičnem delu predstavlja koncept in pristope vitkosti v procesu inoviranja v podjetjih. Ker je inoviranje ključni dejavnik pri zagotavljanju konkurenčne prednosti večine podjetij, kar delo na koncu tudi potrjuje, se njegovo teoretično jedro osredotoča na koncept vitkega inoviranja, ki pa se večinoma odvija v obliki projektov. Delo tako v teoretičnem delu opisuje izgube, potencial in agilnost. Poudarek pa daje menedžmentu projektov, menedžmentu portfelja in vlogam podpornih funkcij. Teoretične koncepte in pravila spremljajo še praktični primeri. V zadnjem delu analiziramo intervju, opravljen s podjetjem in ugotavljamo prednosti, ki bi jih podjetje pridobilo z implementacijo vitkosti v proces inoviranja.
Ključne besede: inoviranje, vitkost, nenehne izboljšave, menedžment
Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 542; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
Vzpostavitev spletne strani za izobraževanje inoviranja poslovnih modelov
Leja Guzelj, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisana vzpostavitev spletne strani, katere vsebina se nanaša na izobraževanje podjetij o inoviranju poslovnih modelov. Inoviranje poslovnega modela pomeni, da organizacija svoj star način poslovanja s pomočjo orodij preoblikuje in poslovni model spremeni ali ustvari novega. Osnovni cilj inoviranja poslovnega modela je ustvarjanje novih virov prihodkov z izboljšanjem vrednosti izdelka ali storitve in zagotavljanja le teh strankam. Inoviranje poslovnih modelov je danes pomembno, saj se trg stalno spreminja, z njim pa tudi potrebe strank. Če bi se podjetja držala starih poslovnih modelov, bi s časom zaostala ali celo propadla. Izhodiščni problem, ki ga obravnava diplomsko delo je, kako približati izobraževalne vsebine in orodja za inoviranje poslovnih modelov podjetjem. Zgledovali smo se po spletni strani Businessmakeover.eu, ki je nastala v okviru evropskega projekta Obzorje 2020 Empowering SME Business Model Innovation - ENVISION. Na vzpostavljeni spletni strani so predstavljeni različni scenariji inoviranja poslovnih modelov, orodja, ki se uporabljajo za inoviranje poslovnih modelov, prevedenih je nekaj študij primerov, zasnovali pa smo tudi blog s področja inoviranja poslovnih modelov. Stran smo razvili v izbranem sistemu za upravljanje spletnih vsebin. Spletna stran je namenjena tako študentom, kot tudi podjetnikom, ki se želijo seznaniti s pristopi in metodami za inoviranje poslovnih modelov.
Ključne besede: Poslovni model, Spletna stran, CMS, Inoviranje poslovnih modelov
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 439; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
Uporaba metode TRIZ pri projektu razvoja novega izdelka
Andrej Oprčkal, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti projekt razvoja novega izdelka s pomočjo različnih metod. Na začetku je na splošno opisan potek projekta, v nadaljevanju pa so teoretično obravnavane različne metode za iskanje idej in nadaljnji razvoj izdelkov (QFD, TRIZ in FMEA analiza). Poudarek je na preučevanju tiste faze projekta, kjer projektna ekipa išče tehnične rešitve, torej ustvarja, inovira in odpravlja kontradikcije, ki se pojavijo. Predstavljen je tudi celoten potek razvoja izdelka od iskanja ideje in načrtovanja ter vse do končne rešitve s poudarkom na analizi metode TRIZ.
Ključne besede: razvoj izdelka, projekt, TRIZ, QFD, FMEA, inoviranje, ustvarjanje, metode, standardne rešitve
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 1106; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

7.
POVEZAVA MED INOVIRANJEM POSLOVNIH MODELOV IN INTERNACIONALIZACIJO MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Andreja Črnčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Inoviranje poslovnega modela pomeni način pridobivanja večje vrednosti iz obstoječih virov podjetja, obstoječega trga in obstoječega znanja ter najboljši način za dosego trajnostne konkurenčne prednosti. Internacionalizacija pa predstavlja enega izmed vzrokov, ki privedejo do inoviranja poslovnega modela. Vsako podjetje, ki se odloča za vstop na tuj trg, najprej preuči obstoječi poslovni model, ali je le ta zadovoljiv za dobro poslovanje podjetja na tujem trgu ali bo potrebno v celotni organizaciji podjetja kaj spremeniti. V okviru magistrske naloge smo obravnavali inoviranje poslovnih modelov (Business model innovation - BMI) v teoriji in praksi ter povezavo z internacionalizacijo hitrorastočih malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Namen magistrske naloge je bil, na podlagi zbranih podatkov empirične raziskave ugotoviti povezavo med inoviranjem poslovnega modela in internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da so podjetja, ki so se lotila inoviranja poslovnega modela tudi v večini internacionalizirana a ne v celoti. Tudi podjetja, ki se osredotočajo samo na domač trg in se soočajo z izzivi in priložnostmi samo na domačem trgu čutijo potrebo po spremembi obstoječih poslovnih modelov. Presenetljivo smo ugotovili tudi, da so podjetja usmerjena na domač trg večkrat inovirala svoj poslovni model z obdobju zadnjih pet let kot podjetja, ki so internacionalizirana. Večkrat (več kot enkrat) so poslovni model inovirala tudi podjetja iz neperspektivnih panog v primerjavi s podjetji v perspektivnih panogah. Sklepna ugotovitev magistrskega dela je, da je inoviranje poslovnih modelov v okviru malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji sicer prisotno, ampak še zdaleč ni to ustaljena praksa slovenskih podjetij. Glede na dejstvo, da slovenska podjetja izhajajo iz majhnega nacionalnega gospodarstva, ki je v času globalne konkurence težko samozadostno, je bilo pričakovano, da bo velika večina anketiranih podjetij tudi internacionalizirana. Presenetil pa nas je podatek, da je le ena tretjina hitrorastočih anketiranih podjetij inovirala svoj poslovni model v zadnjih petih letih, saj v večini literature zasledimo velike pozitivne učinke vpeljave tega procesa. Naše priporočilo za še večje približevanje procesa inoviranja poslovnih modelov je morda tudi vzpostavitev določenih finančnih spodbud, ki bi podjetja spodbujal k premisleku oz. jih vodil v tirnice spremembe poslovnih modelov.
Ključne besede: inoviranje poslovnega modela, poslovni model, internacionalizacija podjetja, mala in srednja velika podjetja (MSP), primer dobre prakse inoviranja poslovnih modelov
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 945; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING
Žan Moškotevc, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak podjetnik se na začetku poti sreča z izbiro financiranja. Virov je danes več kot kadarkoli prej, vendar ima vsak izmed njih prednosti in slabosti. Temelj naloge je podjetništvo in financiranje podjema, saj med zadnjega spada tudi crowdfunding. Crowdfunding je pridobil na priljubljenosti v zadnjih letih s pomočjo tehnologije ter odprl trg za inovativne produkte in storitve ter razširil kulturo inoviranja. Ugotovili smo, da je crowdfunding že široko uporabljan vir financiranja. Vendar vsi pri posluževanju crowdfundinga niso uspešni. Analizirali smo dve uspešni in dve neuspešni crowdfunding kampanji, jih primerjali ter zapisali ključne razlike.
Ključne besede: podjetništvo, financiranje, podjem, crowdfunding, inoviranje
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 3117; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
INOVATIVNOST GENERACIJE NASLEDNIKOV V MANJŠIH DRUŽINSKIH PODJETJIH V TRANZICIJSKEM GOSPODARSTVU
Marina Letonja, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo prenos upravljanja in vodenja ter lastništva v manjših družinskih podjetjih (MDP) na naslednjo generacijo kot potencial invencijsko-inovacijskih-difuzijskih procesov (IIDP) v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. V raziskavi smo se osredotočili na teorije proizvodnih virov, podjetništva (osebnostne lastnosti podjetnikov, podjetniške sposobnosti), družinskih podjetij (planiranje nasledstva, nasledstvo), na znanju temelječo teorijo (prenos in kreiranje znanja) in teorijo inovacijskega managementa (inovativnost naslednikov in inovativnost ustanoviteljev, inovativnost MDP). Na njihovi podlagi smo razvili konceptualni model. S pomočjo zastavljenega konceptualnega modela smo dokazovali, da se da prenesti inovativnost ustanoviteljev ob uporabi različnih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP. Poudarek v doktorski raziskavi je na inovativnosti posameznikov v MDP, katere rezultat je inovativnost MDP. V raziskavi merimo inovativnost posameznika, tako naslednika kot ustanovitelja, ki ju primerjamo, in inovativnost MDP in smo za to poiskali preverjene merske instrumente. Hkrati predpostavljamo, da z merjenjem inovativnosti MDP lahko tudi posredno merimo inovativnost posameznika, saj razumemo, da je inovativnost značilnost podjetja, oziroma kar lastnika/ov, in s tem tudi naslednika/ov. V empirično raziskavo smo zajeli 103 MDP iz Slovenije, ki zaposlujejo od 1 do 249 delavcev. Na podlagi rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da od devetih v preverjanje konceptualnega modela vključenih dejavnikov (priprava prenosa nasledstva, podjetniške sposobnosti ustanovitelja, prenos nemega in praktičnega znanja ustanovitelja, formalna izobrazba naslednika, delovne izkušnje naslednika v drugih podjetjih, zunanje usposabljanje naslednika, družinska kultura ustanovitelja, managementski stil ustanovitelja ter prenos socialnega kapitala ustanovitelja), le dva dejavnika nimata pozitivne povezave z inovativnostjo naslednikov – formalna izobrazba naslednikov in managementski stil ustanovitelja. Pomemben prispevek doktorske disertacije vidimo v preverjanju teorije, tako s področja inovacijskega managementa kot s področja družinskega podjetništva, v tranzicijskem gospodarstvu. Večina raziskav o inovativnosti, ki so še vedno skromne v svetovnem merilu, se nanaša na razvita gospodarstva in med njimi ni raziskave na temo inovativnosti naslednikov v MDP. Izvirni znanstveni prispevek disertacije je nov model za oceno in razvoj inovativnosti naslednjih generacij v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. Izhaja iz zastavljenega temeljnega raziskovalnega vprašanja ter osrednje teze doktorske disertacije. Izkazal se je v delno dokazanih ali ovrženih hipotezah, da je generacija naslednikov v MDP v tranzicijskem gospodarstvu, med katera sodi tudi Slovenija, enako inovativna kot generacija ustanoviteljev in da se to kaže v povečani inovativnosti druge generacije družinskih podjetij, čeprav še vedno po številu inovacij generacija naslednikov zaostaja za generacijo ustanoviteljev. V doktorski disertaciji dokazujemo, da se da prenesti inovativnost ustanovitelja preko izbranih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP.
Ključne besede: družinsko podjetje, inovacijski management, inovativnost, inoviranje, naslednik, naslednja generacija, ne-tehnološke inovacije, prenos nasledstva, Slovenija, tehnično-tehnološke inovacije, management, tranzicijsko gospodarstvo
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 2360; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

10.
Posodobitev inovacijske dejavnosti z uvajanjem Odprtega inoviranja v proizvodnem podjetju
Nika Strnišnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavna tema magistrskega dela je predstavitev procesa, imenovanega Odprto inoviranje, ki temelji na preusmerjanju določene organizacije ali podjetja v drugačno miselnost izmenjevanja informacij. Delo je sestavljeno iz sedmih poglavij. V uvodu magistrskega dela je opisana problematika magistrskega dela, namen ter cilji, predstavljene so zastavljene hipoteze. V drugem poglavju sta opredeljena pojma invencija in inovacija. V tretjem poglavju je s pomočjo domače in tuje literature opisano Odprto in Zaprto inoviranje, razlike med njima, prednosti koncepta Odprtega inoviranja, predstavljene so ovire, s katerimi se srečujejo podjetja pred, vmes in po uvedbi koncepta. Poglavje zajema tudi prisotnosti Odprtih inovacij v slovenskem industrijskem okolju. V četrtem poglavju so opisana podporna orodja za koncept Odprtega inoviranja. S pomočjo anketnega vprašalnika so v petem poglavju predstavljeni rezultati trenutne inovacijske dejavnosti v podjetju Gorenje, d. d. Šesto poglavje zajema predloge uvedbe podam predlog uvedbe Odprtega inoviranja v podjetje z izbranim podpornim orodjem Neurovation. Zaključne misli in verifikacija hipotez, zastavljeni v prvem poglavju magistrskega dela so opredeljeni v šestem poglavju. Z analizo trenutne inovacijske dejavnosti proizvodnega podjetja smo ugotovili, da imajo v podjetju jasno ureditev inovacijske dejavnosti, menimo pa, da bi lahko bila sprejemljivost s strani zaposlenih boljša, saj zaposlenim primanjkuje motivacije. Podjetju Gorenje, d. d. predlagamo uvedbo koncepta Odprtega inoviranja s podpornim orodjem Neurovation, ki bo poleg boljših pristopov za generiranje inovacij, v podjetje prinesel tudi več znanja, inovativne ideje, inovacije, konkurenčnost med sodelavci z nagrajevanjem dobrih predlogov in temu posledično tudi večjo motivacijo zaposlenih.
Ključne besede: Odprto inoviranje, Množica virov, Inovacija, Invencija, Platforme
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 751; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici