SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava napovedne vrednosti rezultatov lestvic RISC (Revised Injury Severity Classification) in TRISS (Trauma and Injury Severity Score) na slovenskem vzorcu hudo poškodovanih
Drago Brilej, 2014, doktorska disertacija

Opis: IZHODIŠČA: Temeljni pogoj za zagotavljanje kakovosti zdravljenja je spremljanje rezultatov. Za objektivno oceno potrebujemo ustrezne podatke. Glavni namen registrov poškodovanih je pridobivanje podatkov o celotni verigi oskrbe od mesta nesreče do zaključka hospitalizacije. Zaradi razpršenosti poškodovancev po številnih bolnišnicah v Sloveniji je v Projektu razvoja mreže travmatološke dejavnosti predvidena uvedba nacionalnega registra poškodovancev. Za primerjavo rezultatov zdravljenja poškodovancev z mednarodnimi standardi se največ uporablja metodologija TRISS. Razvili so jo z multivariantno analizo skupine poškodovancev (MTOS), ki se pomembno razlikuje od slovenskega vzorca hudo poškodovanih. Zaradi te razlike se je porodil dvom o uporabnosti metodologije TRISS. Z vključitvijo slovenskih poškodovancev v nemški TR DGU pa smo prevzeli metodo RISC za primerjavo rezultatov zdravljenja z drugimi ustanovami. Nova metoda še ni bila ovrednotena na skupini, ki se razlikuje od poškodbenega vzorca v TR DGU. Namen naloge je preveriti uporabnost metode RISC na slovenskem vzorcu hudo poškodovanih in jo primerjati z metodo TRISS. METODE: Od vstopa v TR DGU v letu 2006 smo v SB Celje prospektivno zajeli podatke o kohortni skupini 376 hudo poškodovanih in jih vnesli v TR DGU. Primerjali smo dejavnike tveganja med poškodovanci v SB Celje in TR DGU ter izračunali vrednosti TRISS in RISC za vsakega poškodovanca. S statistiko M smo primerjali porazdelitev izračunanih verjetnosti preživetja med SB Celje, MTOS in TR DGU. Za ugotavljanje ustreznosti točkovnih lestvic (TRISS, RISC in RISC II) smo uporabili statistične metode diskriminacije (aROC), natančnosti (razlika v preživetju) in kalibracije (statistika H-L). REZULTATI: Povprečna starost poškodovancev je bila 47 let, 83 % je bilo moških, 95 % topih poškodb. Povprečna ISS vrednost je bila 26,4 (90 % ≥ 16). V bolnišnici je umrlo 17,5 % poškodovancev. Standardizirana umrljivost je pokazala za 1,9 % manjšo umrljivost, kot je predvidena s statističnimi modeli. Ugotovili smo pomembno odstopanje v dejavnikih tveganja med poškodovanci v SB Celje in TR DGU, kar lahko razložimo z drugačnimi vključitvenimi merili. Potrdili smo, da je slovenski vzorec hudo poškodovanih drugačen, in da je treba preveriti učinkovitost metode RISC. Primerjali smo preživetje med skupinami in ugotovili slabo ujemanje skupine poškodovancev v SB Celje z MTOS (M = 0,50) ter dobro ujemanje s TR DGU (M = 0,88). V dveh časovnih obdobjih (2006–07 in 2011–12) se porazdelitev v SB Celje ni pomembno spremenila (M = 0,90). Potrdili smo pomembno razliko med skupino MTOS in SB Celje, ki vpliva na uporabnost metode TRISS. Kljub razlikam v dejavnikih tveganja pa smo potrdili dobro ujemanje rezultatov med skupinama SB Celje in TR DGU, kar upravičuje uporabo metode RISC na slovenskem vzorcu hudo poškodovanih. Najboljšo diskriminacijo sta pokazali lestvici RISC in RISCII (aROC 0,91 in 0,90). Najbolj natančna je bila lestvica RISC (razlika v umrljivosti 1,9 %), ki je prav tako imela najboljšo in skoraj popolno kalibracijo (H-L 0,53). ZAKLJUČKI: Metoda RISC je pokazala boljšo diskriminacijo in kalibracijo, bila je bolj natančna kot metodologija TRISS za slovenski vzorec hudo poškodovanih. Primerjava podatkov v SB Celje v letih 2006-7 z leti 2011-2 je pokazala nekaj razlik. Predvsem je opazno izboljšanje na področju kazalnikov kakovosti oskrbe (krajši predbolnišnični čas, krajši čas na urgentnem oddelku). Toda te razlike niso vplivale na uporabnost metode RISC. Prestala je test sprememb v strukturi in obravnavi poškodovancev skozi čas. Metoda TRISS kljub novim koeficientom ni primerna za uporabo na slovenskem vzorcu hudo poškodovanih. Posodobljena RISC II je dobra metoda, a nič boljša od že uveljavljene RISC.
Ključne besede: hudo poškodovani, vrednotenje, Trauma and Injury Severity Score (TRISS), Revised Injury Severity Classification (RISC), register
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 973; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (6,40 MB)

2.
Penetrantna poškodba torakalne aorte zaradi serijskega zloma reber
Vojko Flis, Jože Antonič, Zvonko Borovšak, Ivana Glumbić, Nina Kobilica, 2011, strokovni članek

Opis: Namen: Poškodbe prsnega koša se pojavljajo pri 10-15 % vseh poškodb. Tope poškodbe prsnega koša, ki jih spremljajo serijski zlomi reber, so obremenjene z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. Nestabilne zlome prsnega koša lahko zdravimo konservativno z ustrezno analgezijo, asistirano ventilacijo in čiščenjem bronhialnih izločkov. Toda takšno zdravljenje ne preprečuje poškodb, ki se lahko pojavijo zaradi zlomljenih reber, ki štrlijo v prsno votlino. Štrleče konice reber na levi strani prsnega koša lahko poškodujejo torakalno aorto. Take poškodbe so značilne za paravertebralne serijske zlome reber, za katere zaenkrat ne obstaja varen in splošno sprejet način osteosinteze. Poročilo o primeru: Prikazan je primer 68-letnega moškega z obojestranskim serijskim zlomom reber in nestabilnim prsnim košem. Poškodba je bila zdravljena z asistirano ventilacijo. Nekaj dni po poškodbi so zlomljena rebra v višini šestega in sedmega rebra levo predrla descendentno aorto in moški je umrl med oživljanjem in prevozom v operacijsko dvorano zaradi hemoragičnega šoka. Zaključek: Paravetebralni serijski zlomi reber na levi strani prsnega koša lahko povzročijo penetrantno poškodbo torakalne aorte. Za take poškodbe zaenkrat ne obstaja varen in splošno sprejet način osteosinteze.
Ključne besede: blunt thoracic trauma, rib fractures, penetrant injury to aorta
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 970; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

3.
No fault compensation for medical injuries
Vojko Flis, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: For decades in both Europe and the United states , the issue of compensation for victims f medical injuries has led to lively debates. Many scholars have analyzed the adverse effects of the "tort system" (based on negligence standards and court proceedings) on the increasing costs of insurance premiums, on the patient-doctor relationship and the quality of care. These debates have led to changes in compensation in some countries. Compensation would be based not on negligence, but rather on a broader avoidable medical injury standard. Some nations have long operated administrative schemes based on no fault principle. No fault compensation model for victims of medical injuries might be characterized by the choices it makes regarding some key issues: (a) the definition of compensation criteria in particular the status given to fault; (b) the organization of the decision -making process. What type of body adjudicates medical claims? (c) Who finances the mechanism. What injuries are likely to be compensated for, to what extent and by whom? This article reviews the origins and operations of the no fault systems, the evolution of their compensation criteria, and how these criteria are actually applied.
Ključne besede: injury, compensation, liability, medical errors, negligence
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 121; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici