| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 280
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zahteve za invalide in funkcionalno ovirane osebe na železniški infrastrukturi
Stefan Varešić, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani zakonski predpisi in regulative, ki se nanašajo na invalide in funkcionalno ovirane osebe ter njihove potrebe na železniški infrastrukturi. Predstavljeni so najbolj pomembni zakoni o pravicah, potrebah in obveznostih invalidov in funkcionalno oviranih oseb v železniškem sistemu. Raziskava vsebuje teoretični del in pregled opremljenosti železniških postaj v Sloveniji s poudarkom na železniški postaji Maribor. Na podlagi preučenih evropskih in nacionalnih zakonskih predpisov, pregleda obstoječe železniške infrastrukture na železniški postaji in pričakovanja invalidov ter funkcionalno oviranih oseb so podane ugotovitve s ciljem pridobivanja sistematičnega prikaza uporabnosti in prilagojenosti železniške infrastrukture za invalide in funkcionalno ovirane osebe. V zadnjem poglavju naloge pa so podani predlogi za izboljšave železniške infrastrukture in omogočanje enostavne ter neovirane dostopnosti za invalide in funkcionalno ovirane osebe na železniški infrastrukturi.
Ključne besede: Funkcionalno ovirane osebe, invalidi, železniška infrastruktura, dostopnost
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
Cestni promet in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ožbej Zupan, 2024, diplomsko delo

Opis: Izgradnja kakovostnejših prometnih povezav je Sloveniji prinesla številne pozitivne učinke. Širitev cestne infrastrukture pozitivno vpliva na gospodarsko rast, saj omogoča nemoten pretok blaga in storitev, kar povezuje proizvajalce s potrošniki ter podjetja s trgi. Prometna infrastruktura igra ključno vlogo pri reševanju gospodarskih, demografskih in okoljskih izzivov, saj zagotavlja mobilnost, povezljivost, ustvarjanje delovnih mest in varstvo okolja. Poleg gospodarskih koristi cestna infrastruktura spodbuja tudi socialno kohezijo in vključenost, saj povezuje oddaljena in manj razvita območja z urbanimi središči, kar omogoča boljši dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in drugih osnovnih storitev. Dobro načrtovana prometna omrežja prispevajo k trajnostnemu razvoju in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, saj zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in prometne zastoje. Vendar pa so te izboljšave omogočile tudi večjo učinkovitost kriminalnih dejavnosti, saj so organizirane kriminalne združbe izkoristile lažji dostop do oddaljenih krajev. S tem so nekatera naselja, ki so bila prej povezana zgolj z lokalnimi cestami, začela občutiti povečan promet in kriminalne aktivnosti. To ustvarja kompleksne izzive za policijo in varnostne organe, ki morajo nenehno prilagajati svoje strategije za boj proti kriminaliteti. Cestni promet je tako postal ključno orodje za izvrševanje številnih kaznivih dejanj, kot so trgovina z ljudmi, tatvine, promet s prepovedanimi drogami ter z orožjem in eksplozivom. Za učinkovito preprečevanje teh dejavnosti so potrebne celovite analize in razumevanje vpliva cestnega prometa na kriminaliteto. V Republiki Sloveniji se je od leta 1969 do 2009 cestna infrastruktura intenzivno razvijala. Celotno obdobje je zaznamovala izgradnja skupno 680 kilometrov avtocest in hitrih cest ter 50 kilometrov drugih cest. V diplomski nalogi smo prikazali stanje kriminalitete v različnih obdobjih gradnje omenjenih cest.
Ključne besede: kriminaliteta, cestni promet, infrastruktura, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (858,66 KB)