| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIZNANJE KAZNIVEGA DEJANJA-KRIMINALISTIČNI IN PRAVNI VIDIKI
Gašper Tarman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen naloge je prikazati pojem priznanja z različnih vidikov in ugotoviti, kakšen vpliv ima na preiskovalce kaznivih dejanj in potek kazenskega postopka. Uvodno poglavje na kratko opisuje, kakšno vlogo ima priznanje v različnih fazah kazenskega postopka. Izpostavljeni so nekateri problemi, ki se lahko pojavljajo pri pridobivanju priznanja in vplivajo na nadaljnji potek postopka. V drugem poglavju je opredeljen pojem priznanja. Na kratko so opisane različne oblike priznanja in razlogi, zaradi katerih storilec prizna dejanje. Prikazan je pomen priznanja v predkazenskem in kasneje v kazenskem postopku. Tretje poglavje opisuje postopek zbiranja obvestil od oseb v informativnem pogovoru, ki je neformalne narave, in postopek zaslišanja, ki je natančno določen in predpisan v zakonu. Omenjeni so nekateri problemi in omejitve, s katerimi se soočajo preiskovalci pri pridobivanju priznanja od domnevnih storilcev. V nadaljevanju je opisano dokumentiranje izjav po koncu zbiranja obvestil ali zaslišanja in predstavljena pravna podlaga, ki omogoča organom pregona zbiranje informacij o kaznivem dejanju in storilcu. Na koncu poglavja je omenjena pravica do zagovornika, ki predstavlja eno izmed temeljnih pravic posameznika in ima pomembno funkcijo v kazenskem postopku. V četrtem poglavju so prikazani vzroki za spreminjanje izjav in preklic priznanja osumljenca ali obdolženca v kasnejšem postopku. Nakazane so možnosti, ki lahko zmanjšajo število spremenjenih izjav in kasnejših preklicev priznanj tako v predkazenskem kot v kazenskem postopku. Peto poglavje na začetku vsebuje splošen opis dokaznega postopka in pomen priznanja v njem. Predstavljeni so vplivi in posledice, ki jih ima priznanje na trajanje dokaznega postopka. V zaključku poglavja sta obravnavani dve pomembni novosti, ki ju prinaša zakonodaja in imata velik vpliv na trajanje in potek dokaznega postopka. Zadnje poglavje podaja sklepne ugotovitve in opisuje prednosti, ki jih prinaša sprememba zakonodaje.
Keywords: priznanje, informativni razgovor, zaslišanje, osumljenec, zagovornik, dokazni postopek, predobravnavni narok
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 1263; Downloads: 109
.pdf Full text (510,08 KB)

2.
Uporaba strukturiranih intervjujev pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Ržen, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Preiskovalni intervjuji predstavljajo pomemben element v kriminalističnem preiskovanju. Z njihovo uporabo pri razgovorih z osumljenci, očividci in žrtvami kaznivih dejanj lahko pridemo do pomembnih informacij, ki so lahko v veliko pomoč v preiskovalnem postopku in pri ugotavljanju okoliščin posameznega kaznivega dejanja. Pri pridobivanju tovrstnih informacij so se za najbolj učinkovite izkazali strukturirani pristopi, ki preiskovalce z natančnimi navodili usmerjajo in vodijo skozi vse faze razgovora, kljub temu pa jim omogočajo, da potek razgovora primerno prilagodijo glede na različne situacije z različnimi tipi intervjuvancev. Nazoren primer strukturirane tehnike intervjuvanja sta preiskovalna protokola PEACE in NICHD. Protokol PEACE je razvila policija v Angliji in Walesu, preiskovalci pa ga obširno uporabljajo v Združenem Kraljestvu in nekaterih drugih zahodnih državah. Uporablja se za intervjuvanje osumljencev, očividcev in žrtev. Zanj je značilen bolj human in etičen pristop do intervjuvancev. Protokol NICHD je bil razvit kot pomoč preiskovalcem pri pridobivanju informacij od otrok, ki so bili žrtve ali očividci kaznivih dejanj. Raziskave, ki so ocenjevale njegovo učinkovitost, so pokazale, da so po njegovi uvedbi preiskovalci pričeli izvajati razgovore na kvalitetnejši ravni, znatno pa se je povečala tudi količina in kvaliteta pridobljenih informacij. Strukturirani intervjuji se pri preiskovanju kaznivih dejanj v Sloveniji ne uporabljajo. Prisotna je le uporaba poligrafske tehnike, ki pa jo mnogi strokovnjaki ocenjujejo kot nezanesljivo.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanja, intervju, strukturirani intervju, informativni razgovor, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.03.2013; Views: 1823; Downloads: 188
.pdf Full text (1,64 MB)

3.
Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica