1. |
2. Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko deloTaja Rednak, 2023, master's thesis Abstract: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov.
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega.
V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci.
V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Keywords: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Published in DKUM: 26.01.2024; Views: 341; Downloads: 87
 Full text (1,03 MB) |
3. Vodenje pogovora z mladostnikom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSlađana Sojer, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam teoretični in empirični del naloge z opravljenimi
informativnimi intervjuji. Teorija temelji na opredelitvi pojmov mladostništva,
mladostniškega prestopništva, zakonodaji, vzgojnih ukrepih in kazni za mladoletne
kršitelje. Osrednji del se nanaša na vodenje pogovora z mladostniki in je v povezavi z
empiričnim delom, kjer lahko na podlagi intervjujev s strokovnjaki s področja dela z
mladostniki nalogo strokovno in argumentirano zaključim. Odgovori strokovnjakov in
njihove delovne izkušnje so pripomogli k razumevanju teorije. Ugotavljam, da je pri
pisanju zaključnega dela najpomembnejši raziskovalni del, kjer predstavim vse elemente
pogovora s poudarkom na metodah individualno zastavljenega pogovora.
V uvodu opredelim temeljne pojme, namen in cilj diplomskega dela. Oblikujem domnevi, ki
jih skozi zaključno nalogo razvijam, ter razpravljam, kako razvojne značilnosti vplivajo na
pogovor, in kako pogovor prilagoditi mladostnikovim potrebam oziroma ga dodatno
izboljšati. Namen diplomske naloge je preučiti vplive osebnostnih značilnosti na
komunikacijo. Kako komunikacijo, ki je ključna v preiskavah, izboljšati, pa naj bo govorna,
pisna ali zgolj telesna.
Nazorno predstavim pojav mladostniškega prestopništva in del psihologije, ki obravnava
čustva, vedenje in osebnost, ki so bistvena za razumevanje pri delu z mladostniki.
Največ pozornosti namenjam pravilnemu pristopu in vodenju pogovora z mladostnikom. V
zaključku podam predloge za izboljšave v pogovoru z mladostnikom.
Keywords: mladostniki, mladostniško prestopništvo, zaslišanje, informativni pogovor, intervju, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1408; Downloads: 290
Full text (797,81 KB) |
4. Uporaba kriterijske vsebinske analize za ocenjevanje verodostojnosti izjav pri osumljencih : diplomsko delo univerzitetnega študijaDamjana Dolinar, 2015, undergraduate thesis Abstract: V preiskovalnih in sodnih postopkih se pogosto postavlja vprašanje verodostojnosti pričanja. V ta namen so se razvile različne tehnike in metode za ugotavljanje zavajanja in večina izmed njih več pozornosti namenja nebesednemu vedenju kot pa vsebini govora. Vendar pa obstajajo tudi metode, ki se nanašajo na besedno vedenje in ena izmed njih se imenuje Ocenjevanje veljavnosti izjav. Omenjena metoda velja za najboljšo besedno metodo preverjanja resničnosti izjav, ki ima zadovoljivo točnost in je v nekaterih državah Srednje in Severne Evrope, za razliko od Slovenije, zelo razširjena in uveljavljena. V diplomski nalogi sem predstavila teoretično ozadje metode, njeno izvedbo in veljavnost ter uporabnost v praksi. Posebno pozornost sem namenila opisu Kriterijske vsebinske analize, ki predstavlja glavni in najpomembnejši del metode in temelji na osnovni domnevi, da se resnična izjava o dogodku vsebinsko in kakovostno razlikuje od izmišljene izjave. Podrobno je tudi opisanih vseh 19 vsebinskih kriterijev, ki označujejo resničnost izjav, pri tem pa odsotnost katerega od njih ne pomeni nujno, da je izjava izmišljena. Ugotovitve raziskav pa so potrdile hipotezo, da je prisotnost kriterijev višja pri resničnih izjavah kakor pri izmišljenih.
Čeprav je bila metoda prvotno namenjena ocenjevanju resničnosti izjav otrok, domnevnih žrtev spolnih zlorab, so raziskave pokazale, da je uporabna tudi za ocenjevanje izjav odraslih in tudi v primerih, ki niso povezani s spolno zlorabo. Raziskovalci kot glavni pomanjkljivosti metode izpostavljajo različno usposobljenost ocenjevalcev in merila, po katerih odločajo, ali je pričanje resnično ali ne.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, informativni pogovor, izjave, verodostojnost, kriterijska vsebinska analiza, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 1607; Downloads: 162
Full text (525,72 KB) |
5. Tehnike opravljanja razgovorov za ugotavljanje spolne zlorabe otroka : diplomsko delo univerzitetnega študijaMaja Žnidaršič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V primeru spolnih zlorab otrok se preiskovalci pogosto soočajo s problemom odsotnosti materialnih dokazov. Pogosto prav zaradi tega, ker prijava v večini primerov ni podana neposredno po spolni zlorabi in se najpogosteje dogaja v ožjem socialnem okolju otroka. Storilci ne uporabljajo fizičnega nasilja, ampak grožnje, trike in zvijače, s katerimi otroka obvladajo brez fizične prisile. To je razlog za odsotnost materialnih dokazov neposredno po zlorabi. Preiskovalci so v takih primerih odvisni le od razgovora z otrokom. Od njih je odvisno, koliko in kako natančne informacije bodo pridobili od otroka. Pomembno je, da se zavedajo, da lahko povsem nezavedno vplivajo na otrokovo izjavo in s tem na morebitno lažno razkritje in obtožbe o spolni zlorabi. Problemi v predkazenskih postopkih so običajno vezani na zakonodajo, kader, prakso opravljanja razgovorov, kraj opravljanja razgovora in osebe, ki morajo biti prisotne v okviru postopka. Kako postopek posameznega primera poteka, je odvisno od vseh udeleženih oseb, ki odločajo, prvega stika otroka z organi pregona do pravnomočne sodbe na sodišču. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v predkazenskem postopku uporabljajo tehnike za razgovor, s katerimi se pridobi večje število natančnejših informacij, ki kar najbolj zmanjšujejo možnost neresničnih izjav otroka in posledično krive ovadbe. Opisane tehnike opravljanja razgovorov so: NICHD protokol, obširna forenzična ocena, pregled dotikanja, za obtožbe slepi intervju, tehnika anatomskih lutk in risb ter kognitivni intervju. O praksi opravljanja razgovorov v Sloveniji sem osebno govorila z gospo Nežo Miklič, ki dela na področju spolnih zlorab na Policijski upravi Ljubljana.
Keywords: spolne zlorabe, otroci, preiskovanje, zaslišanje, informativni pogovor, intervju, NICHD protokol, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.11.2013; Views: 2176; Downloads: 292
Full text (621,21 KB) |
6. Razgovor z otrokom v postopku preiskovanja kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijaAna Vrečko, 2013, undergraduate thesis Abstract: Otroci imajo zelo dober spomin. Zelo dobro si zapomnijo stvari, ki se jim zgodijo. Ker so v primeru preiskovanja kaznivih dejanj, to zelo travmatični dogodki, si jih zapomnijo še bolj jasno. Vprašanja, ki jih postavljamo otrokom morajo biti zelo dobro premišljena. Zato smo potrebovali zelo veliko časa, da smo izbrali primerna vprašanja za naš eksperiment. Predvidevali smo, da si bodo otroci stvari zelo dobro zapomnili in da tudi po preteku enega dneva ne bodo pozabili veliko stvari. Izkazalo pa se je, da se, na splošno gledano, velik odstotek otrok ni spomnil odgovorov na določena vprašanja. Zelo pogosto so odgovarjali, da ne vedo, kljub temu, da so bili zelo motivirani za sodelovanje.
Razgovor je najboljše začeti z odprtimi vprašanji. Na žalost pa z njimi navadno ne dobimo dovolj podrobnosti, še posebej pri mlajših otrocih. To lahko potrdimo z našim eksperimentom, v katerem so otroci na odprti vprašanji dajali zelo kratke odgovore.
Čeprav se moramo v praksi izogibati sugestivnim vprašanjem, smo v eksperimentu načrtno postavili dve sugestivni vprašanji, ki sta otroke zelo zavedli. Na eno ni nihče odgovoril pravilno, na vprašanje, ki je bilo postavljeno zavajajoče, pa sta samo dva otroka od petnajstih odgovorila pravilno.
Iz našega eksperimenta je razvidno, da starost ni dober pokazatelj kompetentnosti otrok. Otroci v eksperimentu so bili večinoma na pragu vstopa v osnovno šolo. Torej smo, glede na njihovo starost, pričakovali večje spominske zmožnosti. Dejstvo pa je, da se otroci zelo razlikujejo med seboj. Pri nekaterih potekajo spoznavni, kognitivni in govorni razvoj hitreje, kot pri drugih.
Vsakega otroka moramo torej obravnavati kot indivuduum in prilagoditi intervju njegovim zmožnostim.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, priče, otroci, zaslišanje, informativni pogovor, sugestibilnost, verodostojnost, spomin, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.05.2013; Views: 1786; Downloads: 365
Full text (491,55 KB) |
7. Kriminalistični vidiki priznanja kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študijaTihani Gabršček, 2013, undergraduate thesis Abstract: Priznanje je širok pojem, do katerega ne pridemo zlahka, saj vsak osumljenec želi svoje dejanje prikriti z namenom, da ga ne bi doletela kazen. V informativnem razgovoru želi kriminalist priti do priznanja, osumljeni pa ravno nasprotno. Oba subjekta pri tem uporabljata tehnike in strategije, pri čemer mora kriminalist paziti, da uporablja le dopustne metode, saj v nasprotnem primeru priznanje izgubi dokazno vrednost. Priznanje lahko kasneje zelo skrajša kazenski postopek, še posebej po uvedbi novega Zakona o kazenskem postopku, kjer je predvidena milejša kazen za tistega, ki prizna, in s tem se seveda skrajša tudi postopek. Ko se priznanje pridobi, je potrebno preveriti, ali je priznanje resnično in verodostojno, saj velikokrat prihaja do lažnih priznanj in s tem nedolžno obsojenih. Na priznanje najbolj vplivajo objektivne okoliščine kaznivega dejanja, osebnostne značilnosti osumljenega ter osebnostne značilnosti in sposobnosti kriminalista. Za zaključek sem opisala slovenski primer Radenka Đurđevića, ki naj bi leta 2009 domnevno umoril partnerja svoje sestre, vendar je zaradi zmede na sodiščih in preslabih dokazov še zmeraj na prostosti, čeprav je njegov primer šel čez kompletno slovensko sodstvo.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, preiskovanje, zaslišanje, informativni pogovor, priznanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.05.2013; Views: 1443; Downloads: 121
Full text (432,16 KB) |
8. |
9. |
10. |
