| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije v schengenski informacijski sistem 1. in 2. generacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Darko Novak, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo podrobneje raziskali problematiko implementacije informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije v schengenski informacijski sistem 1. in 2. generacije. Opisali smo njegov razvoj, pravne in varnostne podlage, v večji meri (globalnem delu) pa smo se osredotočili na tehnološki vidik, kjer smo podrobneje opisali hrbtenično omrežje schengenskega informacijskega sistema, imenovanega Sisnet, ki predstavlja temelj stabilnega in zanesljivega prenosa informacij, nujno potrebnih za uspešno delovanje slovenske policije. Širitev Evropske unije je privedla do razširitve schengenskega informacijskega sistema, tehnološki napredek in zahtevnejše aplikacije pa so pospešili zamenjavo oziroma nadgradnjo strojne in programske opreme ITSP. Prikazali smo namen in vlogo ITSP ter njegovo nadgradnjo, potrebno za vključitev in izpolnjevanje schengenskih priporočil. S tem posegom bo povečana njegova zanesljivost, razpoložljivost in varnost. Posebna pozornost velja varnostnim vidikom, saj so vse povezave kriptografsko zaščitene s posebno tehnično opremo. Namen je zagotoviti nemoten dostop do podatkov in operativno delo uporabnikov ter neprekinjeno povezavo do mednarodnih informacijskih sistemov (SIS II, VIS, EES, ETIAS, ECRIS, Eurodac, Europol, Interpol). Opisana interoperabilnost med obsežnimi IT sistemi Unije omogoča prav to, da se ti sistemi medsebojno dopolnjujejo in razvijajo. Naloga ponuja bralcu usmeritve in načine za oceno in nadaljnje razmišljanje o povečevanju stabilnosti in učinkovitosti ITSP in integraciji v SIS. Globalizacija je prišla tudi k nam, mi pa jo moramo izkoristiti le toliko, da bo policijsko omrežje še bolj varno in poenoteno. Združevanje svetovnih policijskih računalniških baz bo kmalu postalo realnost.
Ključne besede: informacijsko-telekomunikacijski sistemi, informacijsko-telekomunikacijski sistem policije, schengenski informacijski sistem, Sisnet, hrbtenično omrežje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
Prilozi digitalizaciji u pomorstvu
Sanja Bauk, 2017, znanstvena monografija

Ključne besede: logistika, transport, pomorstvo, digitalizacija, pomorski informacijsko-komunikacijski sistemi, pristanišča, pomorsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1224; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (6,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pomen elektronskih prevajalskih orodij na primeru slovensko-nemškega glosarja s področja računalništva
Andrej Nemec, 2012, diplomsko delo

Opis: Prevajanje je zelo kompleksen proces, v katerem mora prevajalec poznati številna področja in biti pripravljen se vedno na novo učiti. Pri svojem delu skorajda ne more več brez uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki je v njegovo stroko vnesla številne možnosti za hitrejše in učinkovitejše, a obenem nič manj kakovostno delo. Obenem ga je naglica razvoja postavila pred nova dejstva in izzive, da med vsemi možnostmi, ki jih ima na voljo, izbere tiste najbolj primerne. Za prevajalca je pomembno, da kritično presodi in ovrednoti, kaj mu katero od orodij ponuja in kdaj naj katero uporabi. Nenazadnje mora zadostiti pričakovanjem ciljne publike in normam ciljne kulture. Ni vseeno, ali prevaja besedilo s področja medicine ali vremensko napoved. Tudi orodja mu pri tem nudijo različno podporo. Orodja, ki so mu na voljo, so pomnilniki prevodov, terminološki slovarji, tezavri, elektronski slovarji, korpusi, sistemi statističnega strojnega prevajanja in glosarji. V diplomskem delu so podrobneje obravnavana zadnja tri orodja. V nalogi je predstavljena zanimiva primerjava spletnih prevajalnikov Google Translate in Microsoft Bing, predstavljen pa je tudi glosar računalniškega strokovnega izrazoslovja v obliki programa v programskem jeziku Visual Basic, ki sem ga sam programiral. Čeprav se zdi, da so zlasti spletni prevajalniki ena od najbolj perspektivnih tehnologij, ki je dosegla zavidljivo raven zanesljivosti in natančnosti, pa je tudi na podlagi opravljene analize in primerjave razvidno, da jim vseeno še veliko manjka, da bodo ustrezno kakovosten pripomoček v prevajalskem procesu.
Ključne besede: elektronska prevajalska orodja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajanje, korpus, sistemi statističnega strojnega prevajanja, Google Translate, Microsoft Bing, spletni prevajalnik, glosar, računalniški program
Objavljeno v DKUM: 03.10.2012; Ogledov: 3042; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici