| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga digitalne kompetence za učitelje in pedagoge
Lea Špende, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti. V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša. V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc. V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov.
Ključne besede: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 392; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Kibernetska varnost pametnih omrežij
Matjaž Trunkelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 335; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

3.
Optimizacija postopka vodenja čakalnega seznama ambulante za genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta v Ljubljani
Eufemia Barzelatto, 2020, magistrsko delo

Opis: Eden glavnih ciljev ambulante za onkološko genetsko svetovanje in testiranje je hitra in kakovostna obravnava vsakega pacienta. Pomanjkanje ustreznih prostorov za osebje in dokumentacijo pogosto oteži delovni postopek, kar povzroči dodaten pritisk na medicinske sestre in slabo organizacijo. Cilj magistrske naloge je bil postavljanje baze podatkov, ki bi na prvem mestu zagotavljala ustrezno in hitrejšo obravnavo pacienta glede na stopnjo nujnosti in posledično tudi razbremenila zaposlene v ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta Ljubljana, kar bi se kazalo kot višja raven zadovoljstva na delovnem mestu, kar je zelo pomemben dejavnik kakovostne obravnave pacienta. Uporabljen je bil program MS Access, ker je zmožen upravljanja velikega števila podatkov in je dostopen vsem, saj ima Onkološki inštitut Ljubljana licenco za paket Microsoft Office. Na obe raziskovalni vprašanji je bilo odgovorjeno in vsi cilji so bili doseženi. Za dodatne kritike in nadgradnje bodo potrebne usmeritve zaposlenih po nekaj časa uporabe nove informacijske rešitve v praksi.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijske tehnologije, čakalni seznam, management, zdravstvo
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

4.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Ključne besede: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 571; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Informacijsko bojevanje v Sloveniji - od tradicionalno lokalnega v globalni kibernetski prostor
Igor Bernik, Kaja Prislan, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Opozoriti želimo na tveganja, ki so jim izpostavljeni vsi informacijski sistemi in jih prinaša informacijsko bojevanje. Z razvojem sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je vojaško, politično, gospodarsko in ideološko motivirano bojevanje pridobilo popolnoma nove razsežnosti in nevarnosti, čeprav se njene resnosti marsikatera država še vedno ne zaveda. Zaradi anonimnosti, možnosti dostopanja z oddaljene lokacije in zakrivanja izvora napada, storilci svoje cilje dosegajo lažje in hitreje, kot je to bilo mogoče pred razvojem spleta in informacijske tehnologije. To je omogočilo razvoj in prenos informacijskega bojevanja na različna družbena področja. Ker pa so tehnike informacijskega bojevanja postale primerljive z ostalo (klasično) računalniško kriminaliteto, je kompleksnost problematike še toliko širša. Resnost in nevarnost tovrstne grožnje prikazujemo skozi primere. S predstavitvijo trenutne zakonske ureditve v Sloveniji pa želimo prikazati neustrezno normativno podlago za delo organov pregona. Trenutna zakonska ureditev omogoča stanje, v katerih je primere informacijskega bojevanja lažje vršiti kot preganjati. Metode: Podan je pregled definicij informacijskega bojevanja v strokovni literaturi. Na podlagi analize definicij je predlagana konkretna in natančnejša opredelitev pojava informacijskega bojevanja. Kratko so predstavljeni nekateri primeri kibernetskih napadov, ki potrjujejo obstoj tovrstne grožnje. Analizirana je aktualna zakonodaja v Republiki Sloveniji. Na podlagi ugotovljenih slabosti so podani utemeljeni predlogi za izboljšave zakonodaje. Ugotovitve: Temeljna ugotovitev prispevka je, da se je (informacijsko) bojevanje, kot tradicionalni način doseganja ciljev, z razvojem sodobne IKT razširilo v vse sfere družbenega življenja, skladno s tem pa so se spremenile tudi njegove tehnike delovanja. Kibernetsko okolje je tej grožnji omogočilo neobvladljivo širjenje, kar je povzročilo novo globalno/transnacionalno tveganje za države in organizacije. Gospodarstvo, kritična infrastruktura, politični odnosi in svetovni mir so tista temeljna področja, ki jih informacijsko bojevanje želi kompromitirati. Kot kaže trenutno stanje normativne ureditve informacijskega bojevanja, so na nacionalni ravni naše države pomanjkanje politične volje, nerazumevanje in ravnodušnost temeljni atributi, ki omogočajo obstoj in razvoj informacijskega bojevanja. Na ravni svetovnih velesil in mednarodnih organizacij pa gre, zaradi zavedanja in uporabe prednosti tovrstnega bojevanja, za poskus ohranjanja neurejenega stanja, saj z informacijskim bojevanjem napadajo normativno ureditev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirna vrednost prispevka je opredelitev informacijskega bojevanja. Poleg tega pa je pomemben tudi prikaz narave informacijskega bojevanja na primerih in stanje normativne ureditve. Slednje je glavni zaviralec za preprečevanje opisane problematike.
Ključne besede: informacijsko bojevanje, informacijsko-kumunikacijske tehnologije, pravna podlaga, Slovenija
Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 260; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (418,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Percepcija kibernetske kriminalitete pri nekaterih uporabnikih interneta v Sloveniji in ZDA
Maja Dimc, Bojan Dobovšek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA). Metode: Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete. Ugotovitve: Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijska varnostna kultura
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 349; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (565,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Učinkovitost predlog e-gradiva za osebe s posebnimi potrebami
Monika Ferk, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil izdelati priporočila za izdelavo e-gradiv za osebe s posebnimi potrebami ter izmeriti njihovo učinkovitost. V raziskavo smo vključili gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter osebe z motnjami avtističnega spektra. Vsako skupino smo predstavili in opisali njihove ovire pri procesu izobraževanja. Ugotovili smo težave glede dostopnosti e-gradiv in skušali poiskati rešitve na osnovi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Raziskava je vključevala pripravo priporočil za izdelavo e-gradiv na osnovi literature. Glede na priporočila smo izdelali prilagojene prototipe gradiv in jih z anketo ocenili za vsako skupino posebej. Rezultati so pokazali višjo stopnjo sprejetosti prilagojenega gradiva za vse opazovane skupine.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, posebne potrebe, informacijsko-komunikacijske tehnologije, dostopnost
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 992; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

8.
Pravni vidiki Interneta stvari v Evropski uniji
Jerneja Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Internet stvari je tehnologija, ki individualnim inteligentnim objektom omogoča, da se med seboj povezujejo, si izmenjujejo podatke in sprejemajo odločitve. Internet stvari pomembno posega na več pravnih področij, zaradi česar se pojavlja več vprašanj, zlasti v zvezi s pravico do zasebnosti ter z njo povezanega varstva podatkov in soglasja za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, diskriminacijo, konkurenčnim pravom, nazadnje pa odpira tudi pomembna vprašanja na področju pogodbenega in odškodninskega prava. Zaradi kompleksnosti ekosistema Interneta stvari in posledične večplastnosti povezanih naprav utegne imeti uporabnik, v primeru nastanka škode, velike težave pri dokazovanju njenega izvora. Pravo EU sicer določa objektivno odgovornost za proizvode z napako, vendar zaradi vsestranskosti povezanih naprav pogosto ni mogoče ločiti med proizvodom in storitvijo, za katero pa ta pravila ne veljajo. Nadalje se zaradi avtonomnosti povezanih naprav oblikuje nov tip pravnih poslov, ki jih med sabo sklepajo avtonomne naprave. Pravna negotovost v zvezi s temi pogodbenimi razmerji izvira iz vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je oseba, v imenu katere je povezana naprava vstopila v pravno razmerje, pravno zavezana. Zaradi tehnologije Interneta stvari prihaja tudi do fenomena Velikega podatkovja, ki pomeni ogromno količino zbranih podatkov, ki se shranjujejo v oblakih na spletu. Zaradi novo pridobljene tržne vrednosti podatkov se je oblikovala potreba po zakonodajni reformi varstva podatkov v EU, ki bi učinkoviteje uredila to področje in zapolnila nastale pravne praznine, zaradi česar je EU sprejela Uredbo (EU) 2016/179 in Direktivo (EU) 2016/680, ki prinašata nekaj pomembnih novosti. Med drugim nova pravila posameznikom zagotavljajo večjo kontrolo nad lastnimi podatki in njihovo obdelavo, podeljujejo jim pravico do pozabe ter pravico do obveščenosti o nepooblaščenem dostopu do podatkov, predvidevajo pa tudi vgrajeno varstvo podatkov ter varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami. V luči pospešenega digitalnega razvoja je EU oblikovala tudi Strategijo za enotni digitalni trg, na katerem želi, upoštevaje posebnosti spletnega okolja, zagotoviti enake pogoje in varno poslovanje kot na notranjem trgu in v okviru katerega spodbuja tudi razvoj Interneta stvari.
Ključne besede: Internet, Veliko podatkovje, Računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, zasebnost, soglasje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, varnost, Splošna uredba.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 888; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Vpliv inovativnega izobraževanja in informacijsko-komunikacijske tehnologije na spremembe pedagoške paradigme
Andrej Flogie, 2016, doktorska disertacija

Opis: Za temelj naloge smo postavili neposredno korelacijo med izobraževalno teorijo in prakso. Predstavljen je izvirni znanstveni prispevk na področju razvoja edukacijske znanosti, s katerim se ukvarjajo vse države članice Evropske unije. Temelj izobraževalni teoriji v nalogi tako predstavljajo pomembni filozofski koncepti izobraževalnih sistemov kot tudi učne paradigme zadnjega obdobja. Na teh dveh izhodiščih je opredeljena didaktika, njen razvoj skozi čas in posledično izobraževalni sistemi posameznega družbenega okolja. Njihov razvoj skozi čas, medsebojno prepletanje in vloga skozi zgodovinska obdobja so predstavljeni v prvih treh poglavjih. Ob poznavanju posamezne učne paradigme in filozofskih konceptov določenega obdobja je namreč moč zaslediti usmerjenost družbe ter smer razvoja in razmišljanja le-te. Pri razmisleku o novih pedagoških paradigmah smo opredelili značilnosti mladostnika 21. stoletja ter odziv sodobne družbe na kritiko nekonkurenčnega izobraževalnega sistema s področja "kompetenc". Značilnosti današnjih generacij, opredeljene z različnih vidikov (od sociološkega, tehnološkega, psihološkega do filozofskega), in njihova pričakovanja predstavljajo nove izzive sodobne šole. Vse to so potrebni segmenti za vzpostavitev novega kognitivno nevroedukacijskega modela "Inovativne pedagogike 1:1". Da lahko vse te segmente povežemo v celosten multidimenzionalen model, pa potrebujemo še področje kognitivne znanosti. Predlagani multidimenzionalni model "Inovativne pedagogike 1:1" izpostavlja potrebo po celovitem pristopu k izobraževanju, ki temelji na kompetencah. Vloga šole je naučiti učence reševanja konkretnih življenjskih problemov oziroma jim dati izkušnjo uporabe različnih orodij za različne življenjske situacije. Model izpostavlja potrebo po celovitem pristopu k izobraževanju in pri tem izpostavlja tudi kompetenčno zasnovanost. Šola mora učence naučiti reševanja konkretnih življenjskih problemov oz. jim mora dati vsa potrebna orodja za to početje. S sintezo multidimenzionalnega modela inovativne pedagogike s predlaganim transdisciplinarnim modelom kognitivne nevroedukacije smo vzpostavili kognitivno nevroedukacijski model "Inovativne pedagogike 1:1". V sklopu raziskave v nalogi smo tako odkrili, da inovativni didaktični pristopi poučevanja, podprti s sodobno IKT, spreminjajo tradicionalni način in okolje učenja učencev ter imajo večji prispevek k doseganju višjih taksonomskih in kognitivnih ravni kompetenc kot uporaba klasičnih metod poučevanja. Dokazali smo, da je izobraževalni proces s takšnim pristopom v koraku s potrebami današnje digitalne družbe in gospodarstva. Prav tako smo dokazali, da imajo inovativni didaktični pristopi poučevanja, podprti s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pozitiven psihosocialni vpliv na učence. Učenci, ki so deležni inovativnega didaktičnega poučevanja, podprtega s sodobno IKT, izražajo manj odklonilen odnos do šole. Vse to smo potrdili v sklopu empiričnega dela, predstavljenega v desetem poglavju. Le-ta temelji na načrtnem triletnem sodelovanju slovenske šolske politike (pristojnega ministrstva za šolstvo), raziskovalnih skupin in organizacij s tega področja (Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Pedagoški inštitut) in šestih naprednih osnovnih šol iz statistično depreviligiranih regij v sklopu projekta "Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja". Dinamični večdimenzijski sistemski pogled na socio-tehnične preskoke pa predstavlja pogled v prihodnost razvoja slovenskega šolskega izobraževalnega sistema.
Ključne besede: izobraževanje, informacijsko komunikacijske tehnologije, IKT, inovativna pedagogika
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 1394; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

10.
Analiza aktivnosti starostnikov za kvalitetno in varno staranje
Nadja Jurančič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je preučiti in določiti vsakodnevne aktivnosti starostnikov, ki bi nam lahko omogočile lažje osnove za alarm oziroma pomagale oblikovati tehnološke rešitve zaznavanja aktivnosti starostnikov na daljavo. V nalogi predstavimo starostnike glede na njihovo osebnost, spol in telesne zmogljivosti v posameznih obdobjih njihovega življenja. Opredelimo vzroke in posledice demografskih sprememb, teorije staranja in pripravo na proces staranja. Natančneje predstavimo aktivno staranje in pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij za kvalitetno in varno staranje. Uporabili smo metodi opazovanja in anketiranja. Vsakodnevne aktivnosti smo razdelili na običajne in instrumentalne.
Ključne besede: vsakodnevne aktivnosti, starostniki, staranje, aktivno staranje, informacijsko-komunikacijske tehnologije
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 793; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici