Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odločitev po implementaciji ERP sistema je priložnost podjetja, da se prilagodi, konfigurira in medsebojno poveže informacijske tokove in poslovne procese. Sodobne organizacije potrebujejo dinamične strategije za spopad z izzivi današnjega poslovnega sveta, ki se nenehno spreminja. Sposobnost, da se hitro in pravilno prilagodijo novim zahtevam svojih strank in s tem obrnejo v svoj prid gibanja na trgu, je bistvena za preživetje. V današnjem vse bolj konkurenčnem okolju je tako potrebno iskati vedno nove ter najboljše poslovne rešitve s fleksibilnimi in tržno usmerjenimi strukturami. Vsako podjetje mora preučiti svoje delovanje in osvojiti ter integrirati svojo različico informacijske tehnologije, ki v polnosti ustreza poslovanju podjetja. Ta ideja je dobila realno obliko s prihodom celovitih informacijskih sistemov (angl. Enterprise Resource Planning, v nadaljevanju ERP), ki so se najprej uveljavili v velikih, nato pa še v srednjih in malih podjetjih. Mnogi avtorji ERP sisteme opisujejo kot sisteme, ki omogočajo integracijo različnih funkcij podjetja, saj centralizirajo informacije ter jih naredijo bolj dostopne vsem zaposlenim. Tovrstne informacije lahko zaposleni uporabljajo v različnih poslovnih procesih ne glede na to, kje v podjetju se nahajajo. Zanesljiva in odprta informacijska infrastruktura ERP rešitev je tista, ki s svojo sposobnostjo prilagajanja in vpeljave številnih modulov podpira poslovne procese in hkrati omogoča organizaciji hitro in učinkovito prilagajanje na spremembe v okolju. V diplomskem projektu smo tako preučili vrste ERP sistemov, predstavili faze implementacije ter navedli razloge za odločitev o integraciji ERP sistema v delovanje podjetja. Nato smo predstavili najbolj pogoste module, za katere se podjetja ob uvedbi odločijo, nato pa opredelili še ključne igralce na trgu ponudnikov ERP. Podrobneje smo preučili še rešitvi SAP R/3 in SAP HANA S/4, katere smo med seboj primerjali ter predstavili še metodologiji ASAP in SAP Activate. V empiričnem delu diplomskega projekta smo preučili integracijo poslovnih ERP komponent v SAP S/4 HANA Cloud Edition, ki v sodobnem svetu predstavlja atraktivno rešitev za podjetja. Rešitev smo preučili s strani funkcionalnosti, strojne opreme ter arhitekture sistema, hkrati pa smo raziskali strategijo vstopa sistema na trg. Na koncu diplomskega projekta smo vse skupaj povezali s sklepnim razmišljanjem.
Ključne besede: ERP sistemi, poslovni informacijski sistem, SAP R/3, SAP S/4 Hana.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 1577; Prenosov: 166
Celotno besedilo (870,85 KB)

Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1560; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,98 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil spoznati vse gradnike diagramov aktivnosti in preveriti, v kolikšni meri so le-ti podprti v izbranih modelirnih orodjih. Na osnovi sorodnih del smo oblikovali seznam kriterijev za primerjavo orodij, s pomočjo katerega smo ovrednotili orodji VisualParadigm in StarUML. Ugotovili smo, da se orodji znatno razlikujeta glede števila podprtih elementov, pri čemer pa obe orodji zagotavljata dobro podporo za večino najpogosteje uporabljenih gradnikov. Slednje potrjujejo tudi rezultati, ki smo jih pridobili pri izdelavi diagramov aktivnosti za primere na področju modeliranja poslovnih procesov, visokonivojskega opisa programskih procesov in za predstavitev in načrtovanje algoritmov. Obe orodji sta se izkazali kot primerna izbira tudi glede ostalih kriterijev, kot so krožno inženirstvo, preverjanje sintakse, uvozi in izvozi, izdajanje novih verzij, robustnost, podpora za več uporabnikov, pregledovanje, zahteve in podpora.
Ključne besede: informacijski sistemi, modeliranje, jezik UML, diagrami aktivnosti, modelirna orodja
Objavljeno v DKUM: 23.11.2019; Ogledov: 1294; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Pri izbiri ustrezne lokacije za logističen center (v nadaljevanju LC), je potrebno narediti celovito prostorsko analizo. Tržna analiza in geografski informacijski sistemi (v nadaljevanju GIS) so idealni za takšne vrste analiz, ki zagotavljajo funkcionalno zajemanje, shranjevanje, raziskovanje ter analiziranje geografskih, infrastrukturnih, gospodarskih značilnosti regije in podrobnosti o človeških virih. Magistrsko delo predstavlja metodologijo za prostorsko načrtovanje LC, ki temelji na tržni analizi, katero sestavljajo makro in mikroekonomski vidiki, GIS in SWOT (strenght – weaknesses – opportunities – threats, v nadaljevanju SWOT) analizah. Omenjena metoda uporablja GIS za zbiranje podatkov, prostorsko analizo, ustvarjanje alternativ in izdelavo zemljevidov za nadaljnjo analizo. GIS smo uporabili za podporo pri odločanju in za analizo potencialnih lokacij, vključno z drugimi pomembnimi dejavniki, in sicer: lokacija potencialnega LC, intermodalne povezave (cestni, vodni, zračni in železniški promet), velikost lokacije, topografijo, lokalne prometne povezave, okolje, ekološki vidik lokacije, lastniške strukture, komunalna opremljenost lokacije, druge omejitve na sami lokaciji in na bližnjem območju, itd. SWOT analizo smo uporabili za določanje/prepoznavanje prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti lokalnega območja za privabljanje novega kapitala, znanje in inovacij. Rezultati uporabe predlagane metodologije v študiji prostorskega načrtovanja LC v občini Slovenska Bistrica, Slovenija kažejo, da predlagana metodologija zagotavlja dobre rezultate pri prostorskem načrtovanju in izbiri ustrezne lokacije LC.
Ključne besede: logistični center, analiza lokacije, prostorsko načrtovanje, regionalni razvoj, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1491; Prenosov: 191
Celotno besedilo (6,04 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami. Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije. Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind. Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1634; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,04 MB)