| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIMERJAVA PROGRAMSKEGA IN STORITVENEGA INŽENIRSTVA TER STORITVENE ZNANOSTI
Marko Karneža, 2009, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomske naloge zajema predstavitev razlik med programskim in storitvenim inženirstvom ter storitveno znanostjo. Programsko inženirstvo je osnova in skoraj obveza pri vsakem večjem programskem projektu. Zagotavlja postopke in standarde, katerih se moramo držati, da ustvarimo dober končni produkt, katerega kasneje ni težko dopolnjevati ali nadgrajevati. Z upoštevanjem teh pravil se izognemo številnim nevšečnostim, ki se lahko pojavljajo vse od začetka projekta do njegovega konca in v najslabšem primeru povzročijo tudi njegovo opustitev. Ker pa danes večina podjetij prehaja na storitveno usmerjeno arhitekturo, smo opisali tudi storitveno inženirstvo ter njegove značilnosti, prednosti in razlike napram programskemu inženirstvu. Nad tema paradigmama je relativno »mlada« disciplina, imenovana storitvena znanost. Ukvarja se z združevanjem različnih disciplin, ki vključujejo elemente različnih ved, njen namen pa je spodbujanje inovativnosti na osnovi storitev in s tem povečevanje produktivnosti.
Ključne besede: programsko inženirstvo, storitveno inženirstvo, storitvena znanost, procesni modeli, storitve, informacijske rešitve
Objavljeno: 16.11.2009; Ogledov: 1718; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
MANAGEMENT IT STORITEV S PRIPOROČILI ITIL V TELEKOMUNIKACIJSKEM PODJETJU
Mitja Kopina, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Informacije so vedno pomenile pomemben vir prednosti v življenju ljudi. Podjetja pa so pravzaprav organizacije, kjer je pomen informacij za uspešno in učinkovito delo v današnjem času največji. Informacije ne odločajo le o uspešnosti, možnostih nadaljnjega razvoja ampak tudi o njihovem obstoju. Velike zahteve in velika količina informacij ter s tem povezan velik tehnološki napredek povečuje odvisnost poslovanja podjetja od informacijske tehnologije. V storitveni dejavnosti, kamor lahko pripišemo tudi IT, je znanje ključni element kvalitetnih storitev, pa tudi hitrega odločanja. Kako upravljamo s tovrstnim znanjem se pozna na vseh področjih organizacije. Storitvena dejavnost področja IT-ja, se počasi vse bolj usmerja k stranki, zagotavljanju pravih storitev, pravim odjemalcev v pravem času in za pravi denar. S strani uporabnikov pa se povečuje razumevanje IT-ja v ne več le kot »kup naprav in programov«, uporabniki IT dojemajo vse bolj le kot storitev. Za obvladovanje novih pristopov pa je potrebno tudi nekaj novega naučiti in ko to želimo, je verjetno ena najboljših pa tudi najstarejših metod učenje z vzgledom in ko iščemo vzgled, si poiščemo takega, ki to počne najbolje. Na IT področju je najpogosteje uporabljan skupek vzgledov strnjen v zbirko ITIL (Information Technology Infrastructure Library). Zbirka ITIL, je zbrala sklop napak in dobrih praks po načelu »zdrave pameti« in nam tako pomaga pri hitrejšem pridobivanju znanj, brez potrebe, da bi se učili na svojih bolečih napakah. V tem delu smo proučili celotni okvir priporočil dobre storitvene prakse ITIL in možnosti že obstoječih praktičnih primerov uporabe. Ob pregledno ugotovljenih elementih in možnostih uporabe pa smo preverjali možnosti in smiselnost uporabe okvirov v konkretnem primeru telekomunikacijskega podjetja. Praktično prikazani primer, podkrepljen s primeri dobre prakse je dober vzorec, kako lahko dobro prakso, v tem primeru priporočila IT dobre prakse prenesemo v realnost. Izbrani so nekateri ključni procesi, ki so skozi primer uporabe modela in izvedbo v praktičnem primeru podjetja tudi lahko vzorec za primer dobre prakse v podobnih podjetjih. Prikazana uvedba in uporaba priporočil v obravnavanem telekomunikacijskem podjetju se je izkazala za smiselno in logično izbiro, prinaša in doprinese k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju, zadovoljstvu strank in zaposlenih in hkrati povečuje tudi poslovno vrednost informacijskih storitev.
Ključne besede: ITIL, IT, IKT, management storitev, informacijski sistemi, informacijske storitve, dobra praksa, znanje, procesi, IKT, poslovna vrednost IT
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 3137; Prenosov: 662
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

4.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA ARHIVIRANJA FINANČNIH LISTIN V OBČINI ROGATEC
Lavra Gregorčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, Uvajanje elektronskega arhiviranja finančnih listin v Občini Rogatec, je razdeljena na pet poglavij. Prvo poglavje predstavlja uvod, kjer so opisani namen, cilji dela ter osnovne trditve, prav tako pa predpostavke, omejitve raziskave in metodologija raziskovanja. V drugem poglavju je predstavljen teoretični model obravnavane teme. Obrazloženi so osnovni pojmi ter pomen arhiviranja. V nadaljevanju so predstavljene vrste dokumentarnega gradiva in načini razvrščanja. V tretjem poglavju so predstavljene informacijske storitve E-občine, obravnavane pa so tudi prednosti in slabosti ter tehnična priporočila elektronskega arhiviranja. Četrto poglavje predstavlja uvajanje elektronskega arhiviranja finančnih listin v Občini Rogatec. Predstavljeno je obstoječe stanje v Občini Rogatec, opisani so roki hranjenja dokumentarnega gradiva in opisana je predlagana rešitev arhiviranja dokumentov v Občini Rogatec. Skozi diplomsko delo smo spoznali, da je za občino najprimernejša dolgoročna hramba dokumentov v e-obliki in sicer preko zunanjega izvajalca, ki je registriran pri Arhivu RS. Najboljša rešitev bi vsekakor bila, da bi Ministrstvo za javno upravo uredilo hranjenje dokumentarnega gradiva v e — obliki tako, da bi za celotno javno upravo poiskalo zunanjega izvajalca in z njim uredili vse formalnosti. V kolikor se občine ne bodo začele odločati za prehod na elektronski arhiv, se bo čez 10 let pričelo dogajati, da ne bomo več obvladovali velikih količin papirja, s prenovo procesa in uvedbo sistema pa vsekakor rešimo prostorsko stisko, dostopnost in iskanje dokumentov ter dosežemo hitro in učinkovito obdelovanje podatkov.
Ključne besede: občina, elektronsko arhiviranje, klasično arhiviranje, finančne listine, dokumentarno gradivo, informacijske storitve, roki hranjenja, dokumenti.
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 2031; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (895,48 KB)

5.
NEKATERI VIDIKI INVESTICIJ V INFORMACIJSKE STORITVE NACIONALNEGA POŠTNEGA OPERATERJA
Jasmina Hudernik, 2013, magistrsko delo

Opis: Primarna dejavnost nacionalnega poštnega operaterja je izvajanje univerzalne poštne storitve, s katero je poskrbljeno, da so poštne storitve zagotovljene vsem uporabnikom, po dostopni ceni, ne glede na kraj bivanja. Poštne organizacije pa ne opravljajo le tipične poštne dejavnosti, kot je raznos poštne tvarine, temveč tudi logistične in številne druge dejavnosti, kot na primer storitve direktnega marketinga, bančni promet ipd. Pojav gospodarske recesije, liberalizacija trga poštnih storitev, substitucija klasičnih načinov komuniciranja z elektronskimi, so dodatno povzročili prestrukturiranje poštne dejavnosti in odpiranje novih področij, med drugim tudi uvajanje sodobnih informacijskih storitev, ki smo jih v magistrskem delu natančneje predstavili. Pri tem smo se omejili le na nacionalnega poštnega operaterja v Sloveniji, ki je Pošta Slovenije. Posebno pozornost smo namenili tudi investicijam v informacijske tehnologije in ugotovili, da je njihove koristi zelo težko ekonomsko ovrednotiti, saj so s tipičnimi finančnimi kazalniki le slabo merljive. Kljub temu smo poskušali, s klasičnimi metodami ocenjevanja investicijskih projektov, oceniti ekonomsko upravičenost investicije v računalništvo v oblaku za Pošto Slovenije. Uporabili smo metodo neto sedanje vrednosti in metodo notranje stopnje donosa. Cilj empiričnega dela magistrske naloge pa je bil raziskati, ali obstaja tržni potencial za storitve računalništva v oblaku, ki jih ponuja Pošta Slovenije, tudi med fizičnimi osebami glede na potrebe in pričakovanja posameznikov, na podlagi podatkov slučajnega vzorca.
Ključne besede: poštne storitve, informacijske storitve, liberalizacija trga poštnih storitev, investicije v informacijske tehnologije
Objavljeno: 10.06.2013; Ogledov: 1041; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

6.
PODPORA MOBILNEGA POSLOVANJA S CELOVITIMI INFORMACIJSKIMI REŠITVAMI
Gašper Kos, 2013, diplomsko delo

Opis: Mobilno poslovanje je podjetjem dodalo nove dimenzije. Vso poslovanje je sedaj na dosego mobilnega telefona ali tabličnega računalnika. To tudi predstavlja konkurenčno prednost podjetij, ki izvajajo m-poslovanje.
Ključne besede: m-poslovanje, zgodovina, mobilne naprave, storitve, razvoj, celovite informacijske rešiteve, erp, sap r/3, sap rašitve za mobilno poslovanje, mox mobilna pisarna, frontman, vizija m-poslovanja
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 893; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
UPORABA STORITEV SODOBNIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ NA PODROČJU ŠTUDIJA
Tjaša Bošnak, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali uporabo storitev sodobnih informacijskih tehnologij na področju študija, pri čemer smo imeli v mislih storitve kot so npr. svetovni splet, spletne klepetalnice, družbena omrežja, spletne učilnice, forumi itd. Na podlagi rezultatov anket, izpolnjenih s strani anketirancev, smo skušali ugotoviti, kakšne so navade študentov in diplomantov pri uporabi storitev sodobnih informacijskih tehnologij na področju študija in povezavo s samim študijem, kakšno mnenje imajo o uporabi teh storitev pri njihovem študiju v primerjavi s tradicionalnimi načini študija, kakšno je njihovo mnenje o uporabnosti teh storitev na različnih področjih študija in s kakšnimi morebitnimi težavami in ovirami se srečujejo pri njihovi uporabi. Poleg tega smo skušali ugotoviti, kakšno mnenje prevladuje med izvajalci študijskih procesov na slovenskih fakultetah o uporabi in uporabnosti storitev sodobnih informacijskih tehnologij pri njihovem poučevanju.
Ključne besede: informacijske tehnologije, storitve sodobnih informacijskih tehnologij, študij, načini študija
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 754; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

8.
Upravljanje informacijskih tehnologij in storitev
Gregor Polančič, 2016, drugo učno gradivo

Ključne besede: informacijske tehnologije, informacijske storitve, upravljanje tehnologij
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 289; Prenosov: 0

9.
Upravljanje informacijskih tehnologij in storitev
Gregor Polančič, 2016, drugo učno gradivo

Ključne besede: informacijske tehnologije, informacijske storitve, upravljanje tehnologij
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 161; Prenosov: 0

10.
Varstvo otrok na družabnih omrežjih po Splošni uredbi o varstvu podatkov
Nina Gradišnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (v nadaljevanju: Uredba) je na področje varovanja osebnih podatkov prinesla veliko sprememb. Ena izmed njih določa, da je obdelava osebnih podatkov otroka, ki temelji na soglasju iz člena 6(1a) Uredbe in se nanaša na storitve informacijske družbe, ki se ponujajo direktno otroku, zakonita le, če takšno odobritev da ali odobri nosilec starševske skrbi otroka. Ker gre za nov predpis in se sodna praksa še ni razvila, se na to tematiko odpira mnogo vprašanj, na številna izmed njih pa še ni odgovora. Tako ni jasno, kaj naj bi pomenil termin, da se »storitev informacijske tehnologije ponuja direktno otroku«. Iz ohlapnih smernic organov Evropske Unije, bi se dalo razbrati, da so to tiste storitve, iz uporabe katerih se otroka izrecno ne izključi. Slednje bi pomenilo, da se ta člen nanaša tudi na družabna omrežja. Vsaj s strani omrežij: Facebook, Snapchat in Google, ugotovimo, da se tega člena, v kolikor je le mogoče izognejo. Kot osrednja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov služi pogodba, člen 8 Uredbe pa se uporabi le v primeru, ko je za določen osebni podatek (na primer podatek o političnem mnenju, ki spada pod posebne vrste osebnih podatkov) potrebna izrecna privolitev in se ga ne more skriti pod namen izvajanja pogodbe. V pravilnikih posameznih družabnih omrežij lahko zasledimo neskladnosti z Uredbo, kot je na primer kršitev jasnosti in preprostosti jezika iz uvodne določbe 58, člena 7(2) ter 12(1). Najdemo tudi skrita in vnaprej odkljukana okenca, ki vsebinsko določajo obseg pooblastitev glede zbiranja podatkov o otroku, kar bi lahko bila kršitev uvodne določbe 32 Uredbe. Ugotovimo, da je prostora za izboljšave še na pretek in z zanimanjem lahko pričakujemo razvoj, ki ga bo ubrala Uredba in spremembe, ki jih bo še prinesla.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, privolitev otroka, storitve informacijske tehnologije, družabna omrežja, Facebook, Snapchat, Gooogle
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 256; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici