Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Spreminjajoče se politično-varnostno okolje prinaša vedno nove izzive zagotavljanju varnosti sodobne družbe, kar odražajo tudi prispevki 20. konference Dnevi varstvoslovja, ki prinašajo strokovni in znanstve-ni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki prispevkov štirinajstih tematskih sekcij o problematiki ponarejenih zdra-vil, policijski dejavnosti v ruralnem okolju, pluralizaciji policijske dejavnosti, različnih oblikah nasilja in njegovih posledicah za žrtve, kaznivih dejanjih, preprečevanju in prepoznavanju radikalizacije, temeljnih pravicah v policijskih postopkih, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriminalistični in varstvo-slovni terminologiji, vprašanjih in izzivih na področju kriminalistike in kriminologije, policijskem mana-gementu ter etiki in integriteti v policiji, informacijski varnosti, varnosti socialnih omrežij, detektivski dejavnosti, izvajanju kazenskih sankcij in alternativnih kaznih, sodobnih tehnologijah pri zagotavljanju varnosti, varstvu osebnih podatkov in drugih aktualnih varnostnih izzivih sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1572; Prenosov: 673
Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ko govorimo o tematiki računalniških iger najprej pomislimo na zabavo in na vrsto preživljanja prostega časa, le malokrat pa pomislimo na grožnje, ki nam pri tem pretijo. Čeprav se proizvajalci in založniki iger trudijo zagotavljati čim višjo stopnjo informacijske varnosti, je takšna naloga deloma tudi v naši domeni. Problem se pojavlja, ko se igralci namerno odpovedujejo varnosti in zaščiti, ob pojavu informacijsko varnostnih incidentov pa krivdo pripisujejo proizvajalcem ali drugim dejavnikom. Največ informacijsko varnostnih incidentov nastane zaradi namernega posojanja poverilnic igralskih računov. Posojanje poverilnic poznano tudi kot boostanje pomeni, da igralec namerno zaupa svoje uporabniško ime in geslo igralskega računa z namenom ''dvigovanja'' ravni svojega igralskega računa po igralski lestvici. Takšna dejanja so problematična, saj lahko vodijo do posledic, kot so kraja identitete, trajna ali začasna ukinitev igralskega računa, izguba virtualnih nagrad, v nekaterih primerih lahko vodi tudi do izgube ugleda ter spletnega ustrahovanja. S področja računalniških iger so narejene številne raziskave o problematiki psiholoških učinkov iger na posameznika, medtem ko so raziskave, ki preučujejo informacijsko varnost računalniških iger zelo redke. Zato smo se odločili, da z empirično raziskavo, ki smo jo izvedli med igralci računalniških iger, skušamo dobiti določen vpogled na omenjeno problematiko. Odločili smo se, da bomo problematiko obravnavali z dveh vidikov. Prvi je, zakaj nekdo posoja poverilnice igralskega računa, in drugi, zakaj nekdo sprejme poverilnice igralskega računa drugega igralca. Čeprav smo s prva predvidevali, da so virtualne nagrade eden izmed glavnih razlogov za posojanje poverilnic, nam rezultati raziskave kažejo, da temu le ni tako. Največji vpliv na posojanje poverilnic igralskih računov imata mišljenje o ravnanju preostalih članov v skupnosti in izziv v igri. Na namero za boostanje igralskih računov drugih igralcev pa vplivajo samozavedanje in namera za boostanje svojega igralskega računa, medtem ko ima ogroženost negativen vpliv.
Ključne besede: računalniške igre, poverilnice, informacijska varnost, grožnje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1155; Prenosov: 108
Celotno besedilo (996,20 KB)

Opis: V modernem svetu je digitalizacija integrirana v življenje slehernega posameznika. Tudi industrija igrač razvija igrače, ki postajajo del digitalnega sveta. Sprva so se pojavile pametne igrače, opremljene z različnimi senzorji. Takšne igrače otrokom omogočajo nove načine igre, razvijanja veščin in učenja. Naslednji korak v razvoju igrač pa je internet igrač (ang. Internet of Toys, krajše IoToys) kot del koncepta interneta stvari (ang. Internet of Things, krajše IoT). Koncept interneta igrač sestavljajo IoToys igrače (ki se lahko povežejo v lokalna omrežja, internet ali na druge naprave) ter strežniki, oblačne storitve, podatkovne baze, aplikacije in seveda povezava. IoToys omogoča še večjo raznolikost novih iger in aktivnosti, hkrati pa staršem in skrbnikom omogoča spremljanje njihovih otrok in komunikacijo z njimi. Ker se skozi IoToys pretakajo ogromne količine osebnih podatkov, je pomembno raziskati ranljivosti takšnega sistema, še zlasti pri IoToys igračah, ki jih uporabljajo otroci, saj so te mnogo lažje tarče za kibernetske napade kot odrasli, saj nimajo zadostnega znanja in razumevanja za odgovorno ravnanje z digitalnimi napravami in osebnimi podatki. Namen magistrskega dela je raziskati ranljivosti, grožnje, posledice groženj in rešitve na področju IoToys igrač, hkrati pa med starši oz. skrbniki otrok ugotoviti, v kakšni meri so seznanjeni z IoToys igračami ter ranljivostmi in grožnjami, ki jih zadevajo.
Ključne besede: internet, internet stvari, internet igrače, politika zasebnosti, varovanje podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1241; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Zaradi nenehnega razvoja tehnologije se trendi informacijske varnosti spreminjajo zelo hitro. To predstavlja svojevrstne izzive podjetjem, ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo varovala svojo infrastrukturo, informacije in podatke. Na voljo je veliko različnih metod upravljanja informacijske varnosti, ki temeljijo na dobrih praksah. Istočasno se ponuja možnost certificiranja in sistematičnega preverjanja varnosti. Porajajo se nova vprašanja o uporabi storitev v oblaku in zagotavljanju varnosti informacij na takšnih oddaljenih strežnikih. Podjetja morajo zagotoviti zadostno varnost svojih informacijskih sistemov, da lahko ostanejo konkurenčna na trgu. Pri tem morajo zagotoviti ustrezne mehanizme kontrole, da bi z racionalizacijo stroškov zagotovila najvišjo raven zaščite. Ugotovili smo, da avtorji in strokovnjaki na področju informacijske varnosti zelo različno interpretirajo razlike med etičnim hekingom in penetracijskim testiranjem. Sočasno zakonodaja eksplicitno ne definira etičnega hekinga. Sicer definira, kaj je napad na informacijski sistem, vendar se moramo zavedati, da med dejanji, ki so kazniva, in med delovanjem etičnih hekerjev glede na modus operandi ni nobenih razlik. Edina razlika je ta, da gre pri etičnem hekingu za pogodbeni dogovor med dvema strankama. Z magistrskim delom smo želeli predstaviti etični heking, kot ga danes definira teorija in razumejo posamezniki. Na začetku magistrskega dela smo predstavili raziskovalne trditve, ki se navezujejo na percepcijo etičnega hekinga. S sistematičnim pregledom literature smo želeli pridobiti celostni vpogled v problematiko informacijske varnosti in z njo povezanega etičnega hekinga. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o etičnem hekingu, ki odražajo mnenje slovenskih uporabnikov spleta in strokovnjakov s področja informacijske varnosti v slovenskem prostoru.
Ključne besede: poslovni sistemi, informacijska varnost, heking, etični heking, vprašalniki, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 2002; Prenosov: 419
Celotno besedilo (936,85 KB)

Opis: Ko govorimo o avtomobilih, vedno pomislimo na prevoz, kjer je zagotavljanje varnosti odvisno zgolj od posameznikove sposobnosti za vožnjo in tehnično brezhibnega avtomobila. Ko je tehnologija napredovala, je avtomobil postal del informacijsko-komunikacijske tehnologije in interneta stvari (lahko rečemo, da je postal pametna mobilna naprava). Tako je postal prevozno sredstvo, povezano v kibernetski prostor, ki za varno in udobno vožnjo skrbi s pomočjo zbiranja podatkov iz okolice z različnimi senzorji in se povezuje z drugimi pametnimi napravami (npr. mobilne naprave). Ker je pametni avtomobil postal del kibernetskega prostora, je tako postal tudi del kibernetskih napadov, namreč postal je odprt za grožnje, ki so do sedaj pretile le drugim napravam v kibernetskem prostoru (npr. računalnikom, mobilnim napravam idr.). Namen magistrskega dela je prikazati varnost podatkov pri rabi pametnih avtomobilov; opozoriti na grožnje, ki pretijo uporabnikom pametnih avtomobilov; prikazati rešitve, ki rabo pametnih avtomobilov naredijo varnejšo; predstaviti poznavanje tematike med uporabniki pametnih avtomobilov. V začetku magistrskega dela so predstavljene raziskovalne trditve, vezane na pametne avtomobile. Predstavljene so grožnje in rešitve, ki so ključnega pomena za razumevanje varne rabe pametnih avtomobilov. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki kažejo, kako dobro izpraševanci poznajo varnost v pametnih avtomobilih.
Ključne besede: magistrska dela, pametni avtomobili, informacijska varnost, osebni podatki, mobilne naprave, povezljivost
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1455; Prenosov: 338
Celotno besedilo (943,85 KB)