Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: V preglednem znanstvenem prispevku analiziramo aktualne varnostne trende in sociološke ter psihološke ovire, s katerimi se sooča varnostni management, z namenom pojasniti dileme pri zagotavljanju informacijske varnosti. V času negotovih razmer v poslovnem okolju postaja informacijska varnost vse pomembnejši poslovni proces. Učinkovitost je pogojena z različnimi okoljskimi, strukturnimi in osebnostnimi dejavniki, ki jih je potrebno upravljati, če se želi ustrezno obvladovati tveganja, ki ogrožajo obstoj organizacij. Metode: Analiza varnostnih trendov je izvedena s pregledom aktualnih mednarodnih raziskav o trenutnem stanju informacijske varnosti. Prav tako je bil izveden pregled teorij, ki pojasnjujejo vpliv psiholoških dejavnikov na odločitvene procese. S sintezo ugotovitev smo izoblikovali predpostavke o vzrokih neracionalnih odločitev, teoretične pristope pa smo nadgradili z njihovo umestitvijo v organizacijsko in varnostno področje. Ugotovitve: Ugotavljamo, da organizacije funkcije informacijske varnosti ne razvijajo ustrezno. Pregled aktualnih raziskav je pokazal, da se organizacije pogosto neučinkovito odzivajo na povečana varnostna tveganja, saj jim to onemogočajo neugodne poslovne razmere, strokovna nepodkovanost in tradicionalna vodstvena mentaliteta, spremembe na področju varnostnih rešitev in kognitivne pristranskosti pri odločevalcih. Prav tako ugotavljamo, da je učinkovitost informacijske varnosti vse bolj pogojena z netehničnimi ukrepi, pri čemer največjo vlogo odigra usposobljen, dobro razvit in strateško naravnan varnostni management. Praktična uporabnost: Varnostni trendi, ki jih predstavljamo v prispevku, za večino sodobnih organizacij predstavljajo velik izziv pri doseganju poslovne uspešnosti. S prispevkom želimo opozoriti na sodobne varnostne dileme in prispevati k večji ozaveščenosti odgovornega managementa. Ponujamo tudi izhodiščne točke za učinkovito soočanje s kognitivnimi ovirami pri sprejemanju odločitev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je aktualen, saj analizira najnovejše raziskave o informacijski varnosti in na osnovi tega predstavlja sodobne trende. Prav tako je izviren, ker združuje spoznanja s področja psihologije tveganj in odločitev ter informacijske varnosti v organizacijski kontekst.
Ključne besede: informacijska varnost, organizacije, varnostni management, tveganja, odločitveni procesi
Objavljeno v DKUM: 21.04.2020; Ogledov: 852; Prenosov: 77
Celotno besedilo (471,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen prispevka: Mobilne naprave so stičišče različnih podatkov, ki izhajajo iz osebne in poslovne rabe. Zaradi enostavnosti rabe in izjemnih možnosti povezovanja so se pojavile številne varnostne grožnje. Te pretijo uporabnikom mobilnih naprav in povečujejo tveganje informacijskovarnostnih incidentov. V primeru odtujitve poslovnih podatkov, ki so na mobilni napravi, in zahtev po preiskavi, ne moremo več govoriti o »običajnem« zasegu in pregledu mobilne naprave – varovati moramo osebne podatke in ravnati na pravno predpisan način ohranjanja pričakovane zasebnosti. Metode: Dognanja temeljijo na pregledu virov ter analizi in interpretaciji rezultatov dvostopenjske raziskave (anketa in intervju) med uporabniki mobilnih naprav v 34 slovenskih organizacijah. Anketirani so bili zaposleni, ki pri svojem delu uporabljajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, intervjuvanci pa odgovorni za informacijsko varnost v obravnavanih organizacijah. Ugotovitve: Raziskava kaže, da je meja med osebno in poslovno rabo pri rabi mobilnih naprav izginila, ob stalnem povečevanju groženj se povečuje tudi tveganje incidentov (izguba informacij, odtujitve mobilne naprave ipd.). Za varno rabo mobilnih naprav je treba spoštovati zakonodajo, informacijskovarnostna pravila, politike in standarde, ki jasno določajo, kako uporabljati mobilno napravo v povezavi s poslovnimi podatki. Ob incidentu sta pomembna odziv posameznika in organizacije ter postopek obravnave in preiskovanja. Omejitve raziskave Viri in primerljive raziskave, ki obravnavajo rabo mobilnih naprav, z njim povezane grožnje in varnostne incidente, so redki, organizacije pa ne prijavljajo tovrstnih incidentov. Praktična uporabnost: Mobilne naprave lahko zaradi varnostnih incidentov povzročijo škodo – tako uporabnikom kot organizacijam. Njihova raba pa predstavlja različna varnostna tveganja, predlagani so ukrepi za preprečevanje in obravnavo varnostnih incidentov. Izvirnost: Tematika o rabi mobilnih naprav v povezavi z varnostnimi incidenti je v začetni fazi razvoja, raziskave redke, predstavljene ugotovitve za slovenski prostor pa novost.
Ključne besede: informacijska varnost, mobilne naprave, grožnje, tveganja, varnostni incidenti
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 765; Prenosov: 74
Celotno besedilo (308,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Spreminjajoče se politično-varnostno okolje prinaša vedno nove izzive zagotavljanju varnosti sodobne družbe, kar odražajo tudi prispevki 20. konference Dnevi varstvoslovja, ki prinašajo strokovni in znanstve-ni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki prispevkov štirinajstih tematskih sekcij o problematiki ponarejenih zdra-vil, policijski dejavnosti v ruralnem okolju, pluralizaciji policijske dejavnosti, različnih oblikah nasilja in njegovih posledicah za žrtve, kaznivih dejanjih, preprečevanju in prepoznavanju radikalizacije, temeljnih pravicah v policijskih postopkih, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriminalistični in varstvo-slovni terminologiji, vprašanjih in izzivih na področju kriminalistike in kriminologije, policijskem mana-gementu ter etiki in integriteti v policiji, informacijski varnosti, varnosti socialnih omrežij, detektivski dejavnosti, izvajanju kazenskih sankcij in alternativnih kaznih, sodobnih tehnologijah pri zagotavljanju varnosti, varstvu osebnih podatkov in drugih aktualnih varnostnih izzivih sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1572; Prenosov: 670
Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ko govorimo o tematiki računalniških iger najprej pomislimo na zabavo in na vrsto preživljanja prostega časa, le malokrat pa pomislimo na grožnje, ki nam pri tem pretijo. Čeprav se proizvajalci in založniki iger trudijo zagotavljati čim višjo stopnjo informacijske varnosti, je takšna naloga deloma tudi v naši domeni. Problem se pojavlja, ko se igralci namerno odpovedujejo varnosti in zaščiti, ob pojavu informacijsko varnostnih incidentov pa krivdo pripisujejo proizvajalcem ali drugim dejavnikom. Največ informacijsko varnostnih incidentov nastane zaradi namernega posojanja poverilnic igralskih računov. Posojanje poverilnic poznano tudi kot boostanje pomeni, da igralec namerno zaupa svoje uporabniško ime in geslo igralskega računa z namenom ''dvigovanja'' ravni svojega igralskega računa po igralski lestvici. Takšna dejanja so problematična, saj lahko vodijo do posledic, kot so kraja identitete, trajna ali začasna ukinitev igralskega računa, izguba virtualnih nagrad, v nekaterih primerih lahko vodi tudi do izgube ugleda ter spletnega ustrahovanja. S področja računalniških iger so narejene številne raziskave o problematiki psiholoških učinkov iger na posameznika, medtem ko so raziskave, ki preučujejo informacijsko varnost računalniških iger zelo redke. Zato smo se odločili, da z empirično raziskavo, ki smo jo izvedli med igralci računalniških iger, skušamo dobiti določen vpogled na omenjeno problematiko. Odločili smo se, da bomo problematiko obravnavali z dveh vidikov. Prvi je, zakaj nekdo posoja poverilnice igralskega računa, in drugi, zakaj nekdo sprejme poverilnice igralskega računa drugega igralca. Čeprav smo s prva predvidevali, da so virtualne nagrade eden izmed glavnih razlogov za posojanje poverilnic, nam rezultati raziskave kažejo, da temu le ni tako. Največji vpliv na posojanje poverilnic igralskih računov imata mišljenje o ravnanju preostalih članov v skupnosti in izziv v igri. Na namero za boostanje igralskih računov drugih igralcev pa vplivajo samozavedanje in namera za boostanje svojega igralskega računa, medtem ko ima ogroženost negativen vpliv.
Ključne besede: računalniške igre, poverilnice, informacijska varnost, grožnje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1155; Prenosov: 106
Celotno besedilo (996,20 KB)

Opis: V modernem svetu je digitalizacija integrirana v življenje slehernega posameznika. Tudi industrija igrač razvija igrače, ki postajajo del digitalnega sveta. Sprva so se pojavile pametne igrače, opremljene z različnimi senzorji. Takšne igrače otrokom omogočajo nove načine igre, razvijanja veščin in učenja. Naslednji korak v razvoju igrač pa je internet igrač (ang. Internet of Toys, krajše IoToys) kot del koncepta interneta stvari (ang. Internet of Things, krajše IoT). Koncept interneta igrač sestavljajo IoToys igrače (ki se lahko povežejo v lokalna omrežja, internet ali na druge naprave) ter strežniki, oblačne storitve, podatkovne baze, aplikacije in seveda povezava. IoToys omogoča še večjo raznolikost novih iger in aktivnosti, hkrati pa staršem in skrbnikom omogoča spremljanje njihovih otrok in komunikacijo z njimi. Ker se skozi IoToys pretakajo ogromne količine osebnih podatkov, je pomembno raziskati ranljivosti takšnega sistema, še zlasti pri IoToys igračah, ki jih uporabljajo otroci, saj so te mnogo lažje tarče za kibernetske napade kot odrasli, saj nimajo zadostnega znanja in razumevanja za odgovorno ravnanje z digitalnimi napravami in osebnimi podatki. Namen magistrskega dela je raziskati ranljivosti, grožnje, posledice groženj in rešitve na področju IoToys igrač, hkrati pa med starši oz. skrbniki otrok ugotoviti, v kakšni meri so seznanjeni z IoToys igračami ter ranljivostmi in grožnjami, ki jih zadevajo.
Ključne besede: internet, internet stvari, internet igrače, politika zasebnosti, varovanje podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1241; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,69 MB)