Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vrata v našo spletno identiteto in elektronski svet, ki smo ga deležni vsak dan, so mnogokrat pomanjkljivo varovana, včasih celo z geslom, ki ga uporabljamo povsod, ker si ga tako lažje zapomnimo. Gesla so bila mnogo let edini varnostni mehanizem za povprečnega uporabnika, izjeme so bile v poslovnem svetu z bolj kompleksnimi mehanizmi. Najboljša rešitev je bila uporabljati daljša, čim bolj nesmiselna in neobičajna gesla, jih redno menjavati in povsod uporabiti drugačno geslo, kar bi ugibanje in prisilno vdiranje čim bolj otežilo ali pa celo onemogočilo. Kljub temu vsako leto še vedno ukradejo več sto milijonov gesel, ne glede na to, kako dolga in kompleksna so. S prihodom pametnih mobilnih naprav se je pojavila nova oblika zagotavljanja spletne varnosti, ki sicer ne zamenja tradicionalnih gesel, kot jih poznamo, vendar jih močno razbremeni in poveča njihovo varnost. Naenkrat je dvofaktorska avtentikacija postala dostopna vsakomur. Ne potrebujemo več dodatnih, dragih naprav v žepu, ki veljajo kot ključ v naše spletno življenje. Ta ključ so med drugim postali kar telefoni. S pomočjo deskriptivne metode analize znanstvenih in javnih virov smo ugotovili, katere metode dvofaktorske avtentikacije so trenutno v uporabi, kakšne so njihove značilnosti in kaj pomenijo za varnost uporabnikov. Sprašujemo pa se, koliko ljudje uporabljajo te nove možnosti. S pomočjo kvantitativnega raziskovanja smo ugotovili, koliko Slovenci posegajo po dvofaktorski avtentikaciji, katere metode so že uporabljali ali pa jih uporabljajo in kakšno je resnično stanje varnosti, ko uporabniške račune varujemo z dodatnim faktorjem.
Ključne besede: diplomske naloge, dvofaktorska avtentikacija, pametni telefoni, informacijska varnost, varnost uporabnikov
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 1293; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Pametni televizor nam omogoča večjo zabavo v našem domu. Omogoča boljše pretakanje video vsebin in podobno dostopnost do internetnih vsebin kakor pametni telefoni ali računalniki. Njihov princip delovanja je isti kakor pri drugih pametnih napravah ali računalnikih. S pomočjo procesorja in programske opreme so današnji pametni televizorji zmožni veliko več kakor kakšni starejši računalniki. Namestimo lahko tudi poljubne aplikacije, ki jih uporabnik sam upravlja. Nekateri pametni televizorji so tudi sposobni sprejeti glasovni ukaz, preko katerega lahko nadzorujejo tudi ostale pametne naprave, kot so pametni hišni zvonec ali pametne varnostne kamere. V diplomskem delu so prikazane pozitivne in negativne strani uporabe pametnih televizorjev ali pametnih sistemov na splošno. S pomočjo literature je bilo ugotovljeno, da pametni televizorji predstavljajo varnostno grožnjo uporabnikom, vendar ne toliko, če so pravilno nastavljeni in varovani. Za namen pridobivanja dodatnih informacij je bila izvedena anketa, ki nam je pokazala trenutno stanje zaupanja v varnost pametnih televizorjev in poznavanje njihove uporabe. Raziskava je pokazala, da se uporabniki slabo spoznajo na uporabo in se ne zavedajo vseh varnostnih tveganj. Uporabniki so neodločni, ali bi še vedno uporabljali oz. kupili pametni televizor, tudi če bi predstavljal varnostno tveganje oz. grožnjo.
Ključne besede: diplomske naloge, informacijska varnost, pametni televizor, pametni sistemi
Objavljeno v DKUM: 15.07.2020; Ogledov: 980; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Purpose: Modern organizations are no longer able to operate and achieve their goals without information technology. The only stability in the modern world is change, and users adjust to them, as do the threats to information technology. Therefore, the only way to control threats to information security is to execute a process of risk management, which enables organizations to manage threats. This paper introduces various ways of managing information security threats and researches the existence of risk management systems in Slovenia. Design/Methods/Approach: The study focused on the research of the perception of information security risk management among Slovenian organizations. For this purpose, research has been conducted in different organizations. The results of this research revealed that threats to information security are largely not fully comprehended. Moreover, the structure of risk management systems depends completely on each individual organization. The problem is therefore the fact that there are as many systems as there are organizations. In theory, any information system must be examined thoroughly before risk management systems are established. It is important to know the weaknesses of the system, possible threats to it and ways of attack, and what consequences follow. Findings: Risks can be managed in different ways. Organizations choose mostly among the following approaches: (1) informal or unsystematic approach; (2) general approach, which provides the same protection mechanism for every organizational level; (3) exact approach, which refers to an analysis of the entire information system; (4) a combination of a general and an exact approach. When organizations choose their approach, they establish the control mechanisms. With these mechanisms it is possible to simply avoid risks, mitigate their consequences, accept a particular risk, or introduce adequate security mechanisms. Due to continual changes such systems must be constantly evaluated and improved. This means that systems must be constantly adjusted to new types of threats. By establishing a safe information system, organizations can consider different trends, recommendations and effective practices; for instance the ISO 27000 series of standards. In the process of managing information security, it is of great significance to establish a risk management system, to be able to recognize the most exposed areas, and to protect them accordingly. Research limitations: Research results cannot be generalized due to the relatively small number of companies interviewed. Practical implications: This paper represents a useful source of information for companies establishing information security risk management systems, and it represents the basis for further research. Originality/Value: Guidelines for establishing a secure information system and forms conclusions on how these guidelines are considered in practice are represented. The study has original value because it is based on a research of the current state of risk management procedures in different organizations. Organizations can consider different guidelines, recommendations and good practices for establishing their own effective information security. Findings show that defining management responsibility, identifying key vulnerabilities and securing them, are the three most significant elements in effective risk management and maintenance of information security.
Ključne besede: informacijski sistemi, informacijska varnost, grožnje, tveganje, management, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 1037; Prenosov: 65
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen prispevka: V preglednem znanstvenem prispevku analiziramo aktualne varnostne trende in sociološke ter psihološke ovire, s katerimi se sooča varnostni management, z namenom pojasniti dileme pri zagotavljanju informacijske varnosti. V času negotovih razmer v poslovnem okolju postaja informacijska varnost vse pomembnejši poslovni proces. Učinkovitost je pogojena z različnimi okoljskimi, strukturnimi in osebnostnimi dejavniki, ki jih je potrebno upravljati, če se želi ustrezno obvladovati tveganja, ki ogrožajo obstoj organizacij. Metode: Analiza varnostnih trendov je izvedena s pregledom aktualnih mednarodnih raziskav o trenutnem stanju informacijske varnosti. Prav tako je bil izveden pregled teorij, ki pojasnjujejo vpliv psiholoških dejavnikov na odločitvene procese. S sintezo ugotovitev smo izoblikovali predpostavke o vzrokih neracionalnih odločitev, teoretične pristope pa smo nadgradili z njihovo umestitvijo v organizacijsko in varnostno področje. Ugotovitve: Ugotavljamo, da organizacije funkcije informacijske varnosti ne razvijajo ustrezno. Pregled aktualnih raziskav je pokazal, da se organizacije pogosto neučinkovito odzivajo na povečana varnostna tveganja, saj jim to onemogočajo neugodne poslovne razmere, strokovna nepodkovanost in tradicionalna vodstvena mentaliteta, spremembe na področju varnostnih rešitev in kognitivne pristranskosti pri odločevalcih. Prav tako ugotavljamo, da je učinkovitost informacijske varnosti vse bolj pogojena z netehničnimi ukrepi, pri čemer največjo vlogo odigra usposobljen, dobro razvit in strateško naravnan varnostni management. Praktična uporabnost: Varnostni trendi, ki jih predstavljamo v prispevku, za večino sodobnih organizacij predstavljajo velik izziv pri doseganju poslovne uspešnosti. S prispevkom želimo opozoriti na sodobne varnostne dileme in prispevati k večji ozaveščenosti odgovornega managementa. Ponujamo tudi izhodiščne točke za učinkovito soočanje s kognitivnimi ovirami pri sprejemanju odločitev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je aktualen, saj analizira najnovejše raziskave o informacijski varnosti in na osnovi tega predstavlja sodobne trende. Prav tako je izviren, ker združuje spoznanja s področja psihologije tveganj in odločitev ter informacijske varnosti v organizacijski kontekst.
Ključne besede: informacijska varnost, organizacije, varnostni management, tveganja, odločitveni procesi
Objavljeno v DKUM: 21.04.2020; Ogledov: 852; Prenosov: 79
Celotno besedilo (471,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen prispevka: Mobilne naprave so stičišče različnih podatkov, ki izhajajo iz osebne in poslovne rabe. Zaradi enostavnosti rabe in izjemnih možnosti povezovanja so se pojavile številne varnostne grožnje. Te pretijo uporabnikom mobilnih naprav in povečujejo tveganje informacijskovarnostnih incidentov. V primeru odtujitve poslovnih podatkov, ki so na mobilni napravi, in zahtev po preiskavi, ne moremo več govoriti o »običajnem« zasegu in pregledu mobilne naprave – varovati moramo osebne podatke in ravnati na pravno predpisan način ohranjanja pričakovane zasebnosti. Metode: Dognanja temeljijo na pregledu virov ter analizi in interpretaciji rezultatov dvostopenjske raziskave (anketa in intervju) med uporabniki mobilnih naprav v 34 slovenskih organizacijah. Anketirani so bili zaposleni, ki pri svojem delu uporabljajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, intervjuvanci pa odgovorni za informacijsko varnost v obravnavanih organizacijah. Ugotovitve: Raziskava kaže, da je meja med osebno in poslovno rabo pri rabi mobilnih naprav izginila, ob stalnem povečevanju groženj se povečuje tudi tveganje incidentov (izguba informacij, odtujitve mobilne naprave ipd.). Za varno rabo mobilnih naprav je treba spoštovati zakonodajo, informacijskovarnostna pravila, politike in standarde, ki jasno določajo, kako uporabljati mobilno napravo v povezavi s poslovnimi podatki. Ob incidentu sta pomembna odziv posameznika in organizacije ter postopek obravnave in preiskovanja. Omejitve raziskave Viri in primerljive raziskave, ki obravnavajo rabo mobilnih naprav, z njim povezane grožnje in varnostne incidente, so redki, organizacije pa ne prijavljajo tovrstnih incidentov. Praktična uporabnost: Mobilne naprave lahko zaradi varnostnih incidentov povzročijo škodo – tako uporabnikom kot organizacijam. Njihova raba pa predstavlja različna varnostna tveganja, predlagani so ukrepi za preprečevanje in obravnavo varnostnih incidentov. Izvirnost: Tematika o rabi mobilnih naprav v povezavi z varnostnimi incidenti je v začetni fazi razvoja, raziskave redke, predstavljene ugotovitve za slovenski prostor pa novost.
Ključne besede: informacijska varnost, mobilne naprave, grožnje, tveganja, varnostni incidenti
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 765; Prenosov: 74
Celotno besedilo (308,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...