Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Podjetja so zaradi vse večje odvisnosti od informacijskih sistemov in obsežne uporabe podatkovnih omrežij izpostavljena številnim tveganjem, povezanim z informacijsko in kibernetsko varnostjo. Vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega nivoja informacijske in kibernetske varnosti je dandanes ključnega pomena pri zagotavljanju neprekinjenega poslovanja sleherne organizacije. Ena od ključnih aktivnosti pri zagotavljanju ustreznega nivoja informacijske varnosti v organizaciji je določitev formalne odgovornosti za to področje. Le-to običajno prevzame t. i. skrbnik za informacijsko varnost. V tej diplomski nalogi preučujemo ključne vloge, odgovornosti in kompetence skrbnika informacijske varnosti v podjetju X. Njegova glavna naloga je zagotoviti celovito zaščito informacijskih sistemov, omrežij, podatkov in storitev pred kibernetskimi napadi ter zagotoviti skladnost s predpisi in standardi v zvezi z informacijsko varnostjo. S pomočjo literature, intervjujev s strokovnjaki in analize primerov študija smo se osredotočili na identifikacijo izzivov, s katerimi se sooča skrbnik informacijske varnosti pri obvladovanju tveganj in odzivanju na incidente v podjetniškem okolju. Poleg smo preko anketne raziskave preverili, kako vlogo skrbnika za informacijsko varnost razumejo zaposleni v podjetju. Temeljni cilj naloge je podati priporočila za krepitev vloge skrbnika informacijske varnosti v tem okolju in posledično izboljšati skrb za informacijsko varnost.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, skrbnik, vloga, podjetje
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 125; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V zaključnem delu smo se ukvarjali s problematiko phishing napadov in z načrti odziva na tovrstne napade. Na začetku smo opredelili problem (povečevanje števila phishing napadov in pomanjkanje predloge načrta odziva nanje), ki je predstavljal osnovo, na kateri smo si zastavili več ciljev, in za vsak cilj postavili tezo. Na podlagi želenih ciljev smo si izbrali ustrezne metode (sistematičen pregled literature in drugih virov, pluralna študija primera in izdelava lastne rešitve za izpostavljen problem) ter napisali predpostavke in omejitve. V teoretičnem delu zaključne naloge smo prek sistematičnega pregleda literature in drugih virov najprej predstavili phishing napade in nato še načrte odziva. Pri phishing napadih smo pojasnili, kaj so kibernetske grožnje in kaj incidenti informacijske varnosti ter kam med ta pojma uvrščamo phishing. Predstavili smo potek phishing napadov, možne posledice, preventivne ukrepe ter za konec še kratek statistični pregled. Pri načrtih odziva smo najprej razložili, kaj sploh so, kaj zajemajo in na kaj je treba biti pozoren pri pripravi. Posebej smo preverili še, kaj je pomembno pri načrtih odziva na phishing napade. V empiričnem delu smo najprej uporabili metodo pluralne študije primera, s katero smo analizirali in proučili tri prosto dostopne predloge načrta odziva na incident in te rezultate tudi primerjali. Rezultate pluralne študije smo združili z glavnimi ugotovitvami teoretičnega dela, da smo z lastno rešitvijo pripravili še predlogo načrta odziva na phishing napade.
Ključne besede: informacijska varnost, phishing napadi, načrt odziva, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 131; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Živimo v času informacijske dobe, v kateri so kibernetski napadi potencialna grožnja informacijski varnosti na vseh nivojih, tako v osebnem kot poslovnem kontekstu. Ker se stopnja digitalizacije in rabe interneta vedno bolj povečujeta, postaja informacijskovarnostna ozaveščenost vse bolj pomemben element naše varnosti. Skozi zgodovino so mediji predstavljali pomembno vlogo pri izobraževanju in obveščanju ljudi, v dobi globalizacije in napredne informacijske tehnologije pa je njihova moč še večja. Pomembno je, da se informacije podajajo na odgovoren in verodostojen način, saj mediji vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, družbenih norm in vrednot ter povečujejo ozaveščenost o pomembnih družbenih temah. Pomembno vlogo lahko zato mediji prevzamejo tudi pri ozaveščanju o informacijski varnosti. Iz pregleda literature je razvidno, da so se pretekle študije večinoma osredotočale na družbeno vlogo medijev in njihovo poročanje o kriminaliteti na splošno, medtem ko je opazno pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale poročanje medijev o temah, povezanih z informacijsko varnostjo. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o poročanju slovenskih spletnih medijev o kibernetskih napadih in informacijski varnosti. Cilj je pridobiti vpogled v trende, vzorce, pristope in osredotočenost v poročanju spletnih medijev skozi analizo medijskih objav in s tem povezanih vsebin. Ugotavljamo, da se večina medijev osredotoča na poročanje o grožnjah, medtem ko se manj pozornosti namenja preventivi na področju informacijske varnosti. Kljub naraščajočemu trendu incidentov, povezanih z informacijsko varnostjo, se medijsko poročanje o tej tematiki skozi leta pretežno ni spremenilo. Rezultati raziskave so uporabni za razvoj smernic oziroma pri načrtovanju usmeritev ali boljših praks na področju medijskega poročanja o informacijski varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetske grožnje, spletni mediji, medijsko poročanje, analize medijskih vsebin, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.08.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Digitalizacija je kot aktualni trend privedla do mnogih sprememb v organizacijskih in institucionalnih okoljih, kjer se informacijsko-komunikacijske tehnologije uporabljajo za doseganje večje učinkovitosti. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so razširjene tudi v izobraževalnih ustanovah, pri čemer za službene namene zaposleni pogosto uporabljajo tudi osebne mobilne naprave. Uporaba osebnih mobilnih naprav pri delu izobraževalne ustanove dodatno izpostavlja informacijsko-varnostnim grožnjam, kot so napadi s škodljivo kodo, nepooblaščeno dostopanje do podatkov, kraja identitete in napadi onemogočanja storitev. Zaradi količine in narave podatkov, ki se obdelujejo v izobraževalnih ustanovah, so le-te priljubljena tarča kibernetskih napadalcev. Ustrezna uporaba osebnih mobilnih naprav za službene namene ter izvajanje varnostnih ukrepov na teh napravah sta tako nujna za zagotavljanje večjega nivoja informacijske varnosti. V magistrskem delu smo z izvedbo raziskave analizirali, kakšno je izvajanje varnostnih ukrepov na osebnih mobilnih napravah med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah ter kateri dejavniki so povezani z izvajanjem varnostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah povezano z zavedanjem informacijsko-varnostnih tveganj in zaznanim naporom za zagotavljanje informacijske varnosti. Po drugi strani izvajanje varnostnih ukrepov ni povezano z zaznano verjetnostjo za nastanek informacijsko-varnostnih incidentov ali s preteklimi izkušnjami z varnostnimi incidenti. Rezultati so pokazali, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah dosledno, kljub temu pa so se glede na nenehne tehnološke napredke oblikovala priporočila za učinkovito zagotavljanje informacijske varnosti v izobraževalnih ustanovah v prihodnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, BYOD, informacijsko-varnostno zavedanje, vedenje, osnovno šolstvo, zaposleni, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 225; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Telekomunikacijska podjetja morajo svojim uporabnikom poleg vseh storitev in izdelkov zagotavljati tudi varnost njihovih osebnih podatkov, varnost omrežja, elektronskega poslovanja in nuditi različne varnostne opcije. V magistrskem delu so opisani vsi vidiki informacijske varnosti pri štirih slovenskih telekomunikacijskih podjetjih: Telekom Slovenije, A1 Slovenija d. d., Telemach in T-2 d. o. o. Varnost osebnih podatkov podjetja zagotavljajo z upoštevanjem splošne uredbe EU o varstvu podatkov, na podlagi katere so sestavili svoje pogoje oziroma politiko varstva osebnih podatkov. Vsa podjetja so dolžna zagotoviti ustrezno varnost in celovitost njihovih omrežij in storitev, ter so v primeru, da pride do kakršnih koli kršitev varnosti ali celovitosti, o tem primorana poročati agenciji AKOS. Podjetja svojim uporabnikom omogočajo tudi urejanje njihovega naročniškega razmerja, tako imenovano e-poslovanje, ki vključuje nakup in prodajo blaga in storitev prek spleta, obdelavo plačil in izmenjavo informacij. Zaradi varnostnih tveganj, ki se pri teh procesih pojavijo, vsa telekomunikacijska podjetja svojim uporabnikom nudijo različne varnostne opcije. V sklopu magistrskega dela smo opravili intervju in izvedeli, da podjetja svoje uporabnike sproti ozaveščajo o informacijski varnosti oziroma o varnostnih težavah, ki se lahko pojavijo, medtem ko zaposlene glede informacijske varnosti redno izobražujejo. Poleg tega smo s pomočjo ankete izvedeli, da se zaupanje uporabnikov telekomunikacijskih storitev ne razlikuje glede na operaterja, pri katerem so. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica uporabnikov spletno plačuje račune za telekomunikacijske storitve, da se manj izobraženi anketiranci in bolj izobraženi anketiranci med seboj ne razlikujejo v dojemanju varnostnih tveganj ter da ne obstaja povezanost med pojavom varnostnih težav pri uporabnikih in uporabo varnostnih opcij, ki jih nudijo telekomunikacijska podjetja.
Ključne besede: informacijska varnost, telekomunikacije, osebni podatki, uporabniki, omrežja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 44
Celotno besedilo (879,20 KB)