Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Information security is one of the key areas of consideration to assure reliable and dependable information systems (IS). Achieving an appropriate level of IS security requires concurrent consideration of the technical aspects of IS and the human aspects related to the end users of IS. These aspects can be described in the form of information security requirements. We propose an approach that helps select and balance information security software requirements (iSSR) and information security training requirements (iSTR) according to the information security performance of end users. The approach was tested in an experiment involving 128 IS professionals. The results showed that using the proposed approach helps IS professionals with limited experience in information security make significantly better decisions regarding iSSR and iSTR.
Ključne besede: kibernetska varnost, eksperiment, informacijsko varnostni standardi, inženirstvo zahtev, usposabljanje končnih uporabnikov, informacijska varnost, cyber security, experiment, information security standard, requirements engineering, end user training, information security
Objavljeno v DKUM: 13.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Povezava na celotno besedilo

Opis: Izvajanje informacijske varnosti je ena od bistvenih in kritičnih komponent za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja vsake organizacije. Vedno večja odvisnost organizacij od informacijskih sistemov, tako v zasebnem kot javnem sektorju, od njih zahteva učinkovito obvladovanje tveganj v povezavi z njimi. Dandanes mnogim državnim institucijam to predstavlja velik izziv, saj imajo lahko ravno ta varnostna tveganja hude posledice. S tem mislimo ne samo na vpliv na zunanji ugled institucij javne uprave, ampak bi izguba ali kraja podatkov in informacij, ki jih na Direktoratu upravnih notranjih zadev, Direktoratu za migracijo in Direktoratu za naturalizacijo shranjujejo, obdelujejo in posredujejo, lahko predstavljala veliko grožnjo nacionalni varnosti. Eden od glavnih ciljev zaključnega dela je orisati področje informacijske varnosti na DUNZ-u, DM in Direktoratu za naturalizacijo. Pri tem nas je zanimala predvsem tamkajšnja ozaveščenost zaposlenih o informacijski varnosti pri delovanju z registri, ki jih vodijo. Prav tako smo želeli izvedeti, na kakšen način se izvajajo programi ozaveščenosti ter katerih ukrepov se za zagotavljanje varnosti informacij zaposleni na obravnavanih direktoratih poslužujejo. S pomočjo pol strukturiranih intervjujev smo pridobili vpogled v arhitekturo IS MNZ, ukrepe IV in ozaveščenost zaposlenih, ki je v splošnem po naših ugotovitvah zelo slaba. Zaradi slednjega bi bilo v prihodnosti potrebno posebno pozornost nameniti usposabljanjem zaposlenih, ki imajo po našem mnenju pri zagotavljanju učinkovite informacijske varnosti najpomembnejšo vlogo.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostna politika, tveganja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Velik delež kibernetskih groženj se uresniči s pomočjo zaposlenih ali deležnikov organizacije. Hiter razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij vodi v zmeraj manjše poznavanje informacijskih groženj in obrambnih mehanizmov, saj zaposleni ne zmorejo slediti hitro razvijajočim se trendom. Notranje grožnje so dejanje, ki ogrožajo podatke, procese ali vire organizacije na moteč ali nezaželen način. V magistrskem delu smo najprej opravili sistematičen pregled literature. Pregledali smo več kot 100 strokovnih člankov, ki so bili objavljeni med leti 2016 in 2024. Na podlagi pregleda smo izpostavili pomanjkljivosti in tako zastavili raziskovalna vprašanja. Cilj magistrskega dela je bil na podlagi opravljene raziskave ugotoviti, kateri psihološki dejavniki so povezani z dovzetnostjo za notranje grožnje, ter ali je mogoče ločiti med povzročitelji notranjih groženj (insajderji) in tistimi, ki notranjih groženj niso povzročili. Ugotovili smo, da je storilnost notranjih groženj najbolj povezana z naklonjenostjo tveganju, samokontrolo, pomanjkanjem premišljenosti, potrebo po konsistentnosti in iskanjem senzacije. Prav tako smo spoznali, da lahko s pomočjo diskriminantne funkcije s 83,6 % točnostjo ločimo med ljudmi, ki so bili povzročitelji notranjih groženj, in tistimi, ki niso. Menimo, da je naše magistrsko delo dober začetek in iztočnica za raziskovanje notranjih groženj, ter da bi lahko z dodelanim vprašalnikom pomagali pri zaznavi in preprečevanju notranjih groženj v organizacijah.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostni ukrepi, psihološki dejavnik, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Grožnje iz sveta informacijske varnosti postajajo vse pogostejši pojav, pri čemer napadalci, z uporabo različnih tipov kibernetskih napadov, poskušajo pridobiti občutljive podatke in finančna sredstva ali povzročiti škodo žrtvam napada. Z namenom učinkovitega zoperstavljanja tovrstnim grožnjam se vzpostavljajo celovite varnostne politike, ki vsebujejo oblikovane smernice in okvirje za zaščito informacijskih sistemov ter z njimi povezane podatke. Zaradi vse hitrejšega razvoja in povečanja kompleksnosti groženj je nujno potrebno posodabljanje varnostnih politik s ciljem proaktivnega prilagajanja novim, naprednejšim grožnjam. V diplomskem delu je bil, s ciljem proaktivnega prilagajanja na sodobne grožnje, opravljen pregled aktualne literature ter dobrih praks iz področja informacijske varnosti. Skladno z literaturo je bila nato izvedena analiza varnostne politike procesa upravljanja incidentov informacijske varnosti, pri čemer se je osredotočalo na študijo primera, z namenom pridobitve konkretnega vpogleda v realno okolje. Po opravljeni analizi so bile odkrite pomanjkljivosti in pripravljene izboljšave, s pomočjo katerih lahko organizacija pripravi še bolj sistematičen pristop k obravnavi incidentov informacijske varnosti. Ugotovitve so pokazale, da je v finančnem svetu velik poudarek na zaščiti pred kibernetskimi grožnjami, katera je tudi regulirana iz strani revizijskih organov. Poleg zagotavljanja skladnosti z regulativnimi zahtevami še vedno obstaja prostor za zagotovitev naprednejše zaščite pred grožnjami, ki pa je odvisen od strateških ciljev organizacije ter finančnih virov, namenjenih za zagotavljanje informacijske varnosti. Te ugotovitve so lahko pomembne za strokovnjake iz področja informacijske varnosti, katerim služijo kot dobre prakse za upravljanje informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostna politika, kibernetske grožnje, varnost podatkov, upravljanje tveganj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: S pandemijo covid-19 so bile organizacije prisiljene v množičen in nenaden prehod na delo od doma. Ta je poudaril ključni pomen delovnih izkušenj in človeškega dejavnika pri ohranjanju informacijske varnosti. Ko se meje med osebnim in poklicnim prostorom zabrisujejo, so zaposleni soočeni z različnimi izzivi, ki segajo od ohranjanja produktivnosti do varovanja občutljivih podatkov. Čeprav je na voljo vse več literature na temo dela od doma in varnosti informacij, pa predvsem v slovenskem okolju primanjkuje raziskav, ki bi ugotavljale zaznave, izkušnje in vedenja zaposlenih. Obstoječe raziskave raziskujejo tehnične vidike zavarovanja delovnih okolij na daljavo, manj pozornosti pa posvečajo človeškim dejavnikom. S fokusom na presečišču izkušenj zaposlenih in varnosti informacij to diplomsko delo skuša zapolniti tovrstno vrzel in ponuditi vpogled v delo od doma, kot ga doživljajo zaposleni. Čeprav je tehnološka obramba še vedno bistvena, je pandemija jasno izpostavila, da so znanja, navade in vedenja delovne sile enako ključni pri varovanju pred grožnjami informacijski varnosti. Diplomsko delo na osnovi opravljene kvantitativne raziskave v obliki ankete, prikazuje izkušnje zaposlenih v Sloveniji, ki so opravljali delo od doma, pri čemer se opira na teoretična izhodišča varnostnomotivacijske teorije. Rezultati kažejo, da se zaposleni zavedajo izzivov s katerimi se soočajo pri delu od doma in resnosti informacijskovarnostnih groženj, najbolj jih je strah vdorov v uporabniški račun. Poročajo o visoki učinkovitosti in samoučinkovitosti pri upoštevanju informacijskovarnostnih smernic v organizacijah. Ugotovitve nakazujejo tudi, da zaposleni izvajajo priporočene varnostne ukrepe, pri čemer je nekaj prostora za izboljšave, predvsem pri upravljanju z gesli. Diplomsko delo je uporabno predvsem za organizacije, ki omogočajo zaposlenim delo od doma, saj jim ugotovitve lahko pomagajo pri načrtovanju in implementaciji informacijskovarnostnih politik.
Ključne besede: informacijska varnost, delo od doma, varnostnomotivacijska teorija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (779,28 KB)