Search the digital library catalog

Abstract: Celovite informacijske rešitve (ERP) so kritični IS današnjih organizacij, ki rešujejo problem povezovanja informacij iz različnih virov okolja organizacije v realnem času za vse zaposlene in partnerje organizacije. Vendar rešitve ERP prinašajo organizacijam koristi samo do mere, do katere jih uporabniki sprejmejo in uporabljajo pri svojem vsakodnevnem delu. Da bi izboljšali učinkovitost in uspešnost uporabe rešitev ERP, morajo organizacije raziskati dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo uporabnikov. Med modeli, ki se osredotočajo na vedenjske vidike uporabnikov in proučujejo dejavnike, ki vplivajo na uspešno sprejetje in uporabo IT/IS pri posameznikih, se največ uporablja model sprejetja tehnologije (angl. technnology acceptance model, TAM), zato bomo v prispevku raziskali uporabo modela TAM v povezavi z rešitvami ERP.
Keywords: informacijska tehnologija, informacijske rešitve, informacijske storitve, modeli, ERP
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 29; Downloads: 0

Abstract: Napredek računalniške in telekomunikacijske tehnologije ter s tem povezano povečanje obsega in dostopa do različnih znanj ter podatkov so poleg globalizacije glavni razlogi za prehod v novo informacijsko dobo. Vse večji pomen dobiva nabava v podjetju. Odgovorna je za to, da vse prispe ob pravem času v pravi količini na pravo mesto. Nabava je v podjetju zelo pomembna, saj je od nje lahko odvisna uspešnost podjetja. Če sprejmemo odločitve v zvezi z nabavo razumsko, lahko s tem v podjetju zmanjšamo stroške, kar prinaša večji dobiček. Nabava je skozi čas prešla iz papirne oblike, kjer se je vse delalo počasi in s pisanjem na papir, na elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje je oblika nabave, kjer skoraj vse poteka preko svetovnega spleta hitreje bolj učinkovito in z manj stroški. Nabava poteka elektronsko in lahko tudi avtomatsko, ter z možnostjo širitve na domače in tuje trge. V diplomskem delu smo imeli interes spoznati, kako poteka elektronska nabava v enem največjih in najuspešnejših podjetij pri nas, to je Cinkarna Celje, d. d. V diplomskem delu smo najprej opredelili nabavo in njene funkcije, kasneje opisali elektronsko nabava, njene oblike in na koncu predstavili še elektronsko prodajo v izbranem podjetju.
Keywords: elektronsko poslovanje, nabava, funkcije nabave, računalniška tehnologija, informacijska doba
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 283; Downloads: 29
Full text (3,02 MB)

Abstract: e-Odpadki vključujejo različne vrste elektronskih naprav; od pomivalnih strojev, hladilnikov do pametnih telefonov. V magistrskem delu smo se osredotočili na elektronske naprave, ki lahko vsebujejo osebne podatke, kot so osebni računalniki, prenosni računalniki, pametni telefoni in drugo. Omenjene naprave nas spremljajo več dni, mesecev ali let in vsebujejo veliko količino podatkov o nas, naši družini ali organizaciji. Težava e-odpadkov je, da lahko naše elektronske naprave po zavrženju, prodaji ali podaritvi še vedno vsebujejo osebne in občutljive podatke – če podatki niso bili ustrezno odstranjeni. V sklopu magistrskega dela je bila opravljena tudi anketa, s katero smo ugotavljali, kako anketirani ravnajo z e-odpadki, ali se zavedajo groženj, povezanih z e-odpadki, in omejitev izbrisa podatkov ter kakšna je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto. Ugotovljeno je bilo, da tovarniška ponastavitev in formatiranje naprave ter ročni izbris podatkov ne zagotavljajo nepovratnosti podatkov. Podatki so še vedno lahko v pomnilniku naprave in so ranljivi pred tretjimi osebami, ki bi želeli zlorabiti podatke za izvedbo kibernetske kriminalitete. S pomočjo večkratne regresije je bilo ugotovljeno, da boljše, kot je znanje anketiranih glede omejitev izbrisa podatkov in večja, kot je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto, bolj upoštevajo ukrepe za izbris podatkov. V magistrskem delu so predstavljeni obseg e-odpadkov, grožnje, povezane s tovrstnimi odpadki, in načini, kako zagotoviti varen izbris podatkov iz elektronskih naprav na temelju razširjenih standardov in smernic.
Keywords: odpadki, elektronske naprave, odstranjevanje odpadkov, informacijsko-komunikacijska tehnologija, varstvo podatkov, e-odpadki, informacijska varnost, izbris podatkov, magistrska dela
Published in DKUM: 25.07.2022; Views: 500; Downloads: 110
Full text (1,73 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo se posvetili razvoju instrumenta za napovedovanje informacijskovarnostnega vedenja. Ker je človek končni uporabnik informacijske tehnologije, ki jo uporablja bodisi za osebno bodisi za poslovno rabo, je razumevanje človeškega vedenja ključno za preprečevanje incidentov informacijske varnosti. Za uspešno poslovanje organizacije je ob razmahu tehnologije in digitalizaciji procesov bolj kot kadarkoli pomembno, da se vodstvo kot tudi sleherni zaposleni zaveda pomena varnosti informacij. Organizacije pa niso edina tarča informacijskovarnostnih napadov, saj kibernetska kriminaliteta ne izbira žrtev. Zaradi tega smo instrument nastavili tako, da je primeren za merjenje stopnje primernega ravnanja na področju informacijske tehnologije vsakega uporabnika. Idejo smo črpali iz merilnikov in pristopov, ki so skozi teorijo in prakso že uveljavljeni. S preoblikovanjem ugotovljenega smo razvili instrument, pri katerem nas je v prvi vrsti zanimala veljavnost in zanesljivost le-tega, kot tudi, ali med pristopom klasičnih vprašanj na eni ter scenarijev na drugi strani obstajajo razlike glede na odgovore respondentov. Statistični testi so v večini kazali odlične vrednosti zanesljivosti in veljavnosti merskega instrumenta, kar pomeni, da je z instrumentom moč meriti postavljene teoretične konstrukte. Odgovori respondentov so glede na pristope merjenja odražali nagnjenost k »pravilnim« odgovorom, čeprav so se v primerih iz resničnega življenja (scenariji) odzvali drugače, kar pa ne velja za področje uporabe elektronske pošte in interneta, ki jima je sodeč po rezultatih raziskave namenjena nadpovprečna pozornost in previdnost. Razviti instrument bi bilo za namene napovedovanja splošne naklonjenosti informacijski varnosti potrebno preoblikovati, saj izvorna oblika le-to napoveduje zgolj z obema pristopoma merjenja področja socialnih medijev ter motivacije za zaščito pri uporabi elektronske pošte in odzivanja na incidente. Teoretične konstrukte preostalih področij bi bilo potrebno prilagoditi in ponovno ugotoviti njihovo primernost.
Keywords: informacijska varnost, informacijska tehnologija, vedenjska namera, magistrska dela
Published in DKUM: 03.02.2022; Views: 627; Downloads: 79
Full text (1,12 MB)

Abstract: Živimo v 21. stoletju, v obdobju, ki ga zaznamujeta digitalizacija in nove tehnologije. Digitalizacija nas obdaja na vsakem koraku; od vožnje z avtomobilom, ki nam v digitalni obliki daje informacije o hitrosti, porabi, preverja našo zbranost med vožnjo, se avtonomno drži svojega voznega pasu ali zavira in prepreči nesrečo do avtomatskega odpiranja vrat in brezstičnega plačevanja v trgovinah. Pri zdravniku se lahko naročimo preko elektronske pošte in davčno napoved oddamo preko spletenega portala, vse v nekaj minutah in brez stroškov prevoza. Za naš zdrav način življenja skrbijo pametne ure, ki nas opozarjajo, da naredimo zadostno število korakov ali nas spomnijo, da zaužijemo dovolj vode in nam merijo srčni utrip ter nam sporočajo trenutna stanja in podatke o našem telesu. Vse to je digitalizacija, ki nam izboljšuje kakovost življenja. Vendar s seboj v obliki zasvojenosti in odvisnosti prinaša tudi tveganja in nevarnosti. Predvsem lahko predstavlja velik izziv vsakemu posamezniku, ki ni vešč nove tehnologije in se mora z njo spoznati in jo sprejeti v uporabo, da mu bo koristila v vsakdanjem življenju. V poslovnem svetu ni prav nič drugače, le da so prednosti in nevarnosti še izrazitejše. Namreč, organizacije lahko s pomočjo novih tehnoloških rešitev prihranijo več deset ali celo sto milijonov evrov in izboljšajo uspešnost delovanja in poslovanja. Na drugi strani lahko zaradi nepravilnega delovanja nove tehnologije zastane proizvodnja in povzroči večjo izgubo ali jim nepridipravi, hekerji, vdrejo v bazo podatkov in ogrozijo njihovo varnost. Za podjetja in organizacije iz prejšnjega stoletja oz. organizacije, v katerih delajo starejši zaposleni, ki niso od malih nog živeli s tehnologijo, je velik problem, kje, kako in predvsem, na kakšen način brez večjih negativnih posledic za starejše zaposlene uvesti ali implementirati nove tehnološke rešitve v delovne in tehnološke procese v organizacijah. To predstavlja problem za managerja v organizaciji, saj ko najde ustrezno IT rešitev, je izziv, kako to rešitev implementirati ali uvesti v poslovne procese, da bo nov sistem s strani zaposlenih sprejet, in da bo optimalno uporabljen in bo prinašal želeno dodano vrednost organizaciji. Predpostavljali smo, da mlajši zaposleni bolje obvladujejo sodobno tehnologijo kot starejši zaposleni in obratno mentorstvo lahko reši takšen problem. Morali smo se spoznati z digitalizacijo, sodobnimi IT rešitvami, pojasnili smo teoretične pristope k implementaciji tehnologije v organizaciji. Kot način za implementacijo nove IT rešitve smo izbrali obratno mentorstvo in ga raziskali skozi teorijo in prakso. V aplikativnem delu smo v raziskavo vključili slovensko podjetje iz gospodarstva, ki je tudi izvedlo implementacijo nove IT rešitve. Dokazali smo, da je implementacija nove IT rešitve v organizaciji zahtevna in potrebuje posebno pozornost. Z uporabo obratnega mentorstva, smo dokazali, da je implementacija IT rešitve učinkovitejša. V praksi smo tudi ugotovili, da je pravzaprav obratno mentorstvo tesno povezano s samo implementacijo nove tehnologije, saj tudi, če obratnega mentorstva formalno ne vzpostavimo, se le-to do določene meje naravno razvije na neformalni ravni.
Keywords: digitalizacija, digitizacija, tehnologija, nova tehnologija, informacijska tehnologija, implementacija, mentorstvo, obratno mentorstvo, organizacija, podjetje, informacijski sistem, rešitve.
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 559; Downloads: 133
Full text (1,34 MB)