| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Inflacijska pričakovanja v Združenih državah Amerike
Mikhail Petrov, 2024, diplomsko delo

Opis: Pričakovanja v gospodarstvu imajo moč vpliva na prihodnje stanje ekonomije. Inflacijska pričakovanja so še zlasti pomembna, saj se nanašajo na temeljno problematiko v ekonomiji, ki je inflacija. Diplomsko delo predstavlja vpliv inflacijskih pričakovanj na potrošniško vedenje, investicijske odločitve ter na oblikovanje in izvajanje denarne politike zveznih rezervnih bank v ZDA. Poseben poudarek je namenjen vplivu pandemije covid-19 na spremembe v kratkoročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih. Na osnovi podatkov med leti 2013 in 2024 smo analizirali nihanja ravni pričakovanj pred, med in po pandemiji, pri čemer smo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Predstavili smo razmerje med dejansko inflacijo in inflacijskimi pričakovanji ter analizirali posledice gospodarskega šoka v tekočem obdobju. Za učinkovito delovanje in višanje odpornosti gospodarstva, morajo oblikovalci gospodarskih politik ne le ohranjati stabilno inflacijsko stopnjo, ampak vzdrževati optimistična pričakovanja med potrošniki.
Ključne besede: inflacija, merjenje pričakovanj, pandemija covida-19, pričakovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (932,33 KB)

2.
Inflacijska negotovost v ZDA
Meliha Skenderović, 2024, diplomsko delo

Opis: Inflacija pomeni porast splošne ravni cen. Ima različne učinke na gospodarstvo, ki so lahko tako pozitivni kot negativni. V diplomskem delu bomo predstavili analizo inflacijske stopnje in inflacijske negotovosti v ZDA. Dogodki po letu 2020 so pomembno vplivali na porast inflacijske stopnje ter inflacijske negotovosti. Pandemija covida-19 (ter s tem prekinitev oskrbovalne verige, omejitev mobilnosti in pravil o omejevanju socialnih stikov) in ruska invazija na Ukrajino (ter s tem povečanje cen goriva, hrane in stanovanj) sta dogodka, ki sta najbolj vplivala na spremembo inflacije po letu 2020. Visoka inflacija je lahko povezana z inflacijsko negotovostjo; to pomeni povečano negotovost glede prihodnje inflacije. Na osnovi podatkov iz let 2020, 2021 in 2022 bomo analizirali inflacijsko stopnjo in inflacijsko negotovost v ZDA. Pri analizi inflacijske negotovosti bomo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da ohranjajo inflacijsko stopnjo nizko in stabilno, kar prispeva k učinkovitemu gospodarstvu.
Ključne besede: inflacija, inflacijska stopnja, indeks cen življenjskih potrebščin, inflacijska negotovost
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Vpliv inflacije na transport : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Neja Gracej, 2023, diplomsko delo

Opis: Inflacija ima precej velik vpliv ne samo na storitve, dobrine ter energente, temveč tudi na transport, kar smo občutili z naraščanjem cen predvsem v tovornem transportu. Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo inflacije, pa so med seboj povezani ter skupaj posledično vplivajo na cene vseh vrst transporta. Na inflacijo ne vplivajo samo splošni dejavniki, temveč tudi naravne nesreče in katastrofe, kot so pandemije in vojne. V tem diplomskem delu smo torej raziskali, kakšen vpliv ima inflacija na tovorni transport v Sloveniji, EU in v EURO območju ter obratno s pomočjo razčlenjenih struktur stroškov cestnega, pomorskega, letalskega in železniškega tovornega transporta, statističnih podatkov o cenah goriva, indeksov cen transporta ter splošnih statističnih podatkov o inflaciji.
Ključne besede: tovorni transport, inflacija, stroški, statistični podatki, cene
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 395; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (6,99 MB)

4.
Inflacijsko tveganje in izbor ustrezne naložbene strategije
Mark Čegovnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsaka naložbena strategija ima finančni cilj, ki temelji na optimalnih donosih glede na stopnjo tveganja. Vlagatelji se morajo pri sestavi naložbene strategije seznaniti s stopnjo tveganj, katero so pripravljeni sprejeti pri investiranju ter tudi opredeliti različna tveganja, ki lahko posežejo v donosnost naložb. Obstaja več tveganj, ki lahko vplivajo na donosnost, vendar se bomo za namene te diplomske naloge osredotočili na inflacijsko tveganje. Za vlagatelje je ključnega pomena, da z ustreznimi strateškimi odločitvami zmanjšajo vpliv inflacije na donosnost svojih naložb. Vsako gospodarstvo je specifično in zgolj poznavanje stopenj inflacije ne zadostuje, saj morajo vlagatelji poznati pretekla inflacijska gibanja, cilje in izvajanje denarne politike ter kako so se posamezne naložbe odzvale na posamezna inflacijska obdobja. V tej diplomski nalogi bomo z dvema analizama nemškega, ameriškega in britanskega gospodarstva raziskali vpliv inflacije na naložbe ter poskušali določiti najbolj optimalno naložbo, ki se bo najbolje odzvala na inflacijska gibanja v gospodarstvu.
Ključne besede: inflacija, denarna politika, naložba, naložbena strategija, inflacijsko tveganje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 483; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Dinamika in analiza inflacije ter odziv denarne politike v evroobmočju
Matej Dogša, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o inflaciji, njenih vplivih, vzrokih, načinih merjenja in vplivu ekonomske politike na njo. Pojasnili smo pojme CPI indeks, BDP deflator, HICP indeks, indeks proizvodnih cen, stroškovno pogojena inflacija, inflacija povpraševanja in stabilnost cen. Ločeno smo predstavili denarno in fiskalno politiko. Pri denarni politiki smo pregledali njeno definicijo, naloge, strategijo, instrumente ter uporabna teoretična modela Taylorjevo pravilo in kvantitativno teorijo denarja. Pri fiskalni politiki smo pregledali njeno definicijo, instrumente, raziskave glede fiskalnih ukrepov in njihov vpliv na inflacijo ter povezavo med nekonsistentnostjo fiskalne politike in inflacijo. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Eurostat analizirali gibanje inflacije od januarja 2020 do maja 2023. Analizirali smo inflacijo za evroobmočje in države evroobmočja ter prikazali stopnjo rasti indeksa HICP in 12 skupin dobrin indeksa HICP. Ugotovili smo, da se je z največjo inflacijo v preučevanem obdobju soočala Estonija, in sicer avgusta 2022 z letno stopnjo 25,2 %. Ugotovili smo tudi, da je največjo rast skupnega indeksa HICP od januarja 2020 do maja 2023 imela prav tako Estonija, kjer je stopnja rasti indeksa znašala 36,51 %. Prikazali smo tudi bistvene vzroke za tako gibanje inflacije v preučevanem obdobju ter ugotovili, da se je zvišala raven cen vseh skupin dobrin razen skupin dobrin »komunikacije« in »izobraževanje« v nekaterih državah. V diplomskem delu smo prav tako pregledali ukrepe ECB v preučevanem obdobju in ugotovili, da je ECB v tem obdobju izvajala tako ekspanzivno kot restriktivno denarno politiko.
Ključne besede: inflacija, denarna politika, fiskalna politika, evroobmočje, stabilnost cen
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 533; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

6.
Analiza in pomen naftnega trga v 21. stoletju
Luka Nežmah, 2022, diplomsko delo

Opis: V ekonomski teoriji velja oligopol za eno izmed osnovnih tržnih struktur, katere osnovne značilnosti so malo število ponudnikov na trgu, relativno nizka stopnja diferenciacije med proizvodi ponudnikov in visoke vstopne ovire. Enake značilnosti ima tudi svetovni naftni trg, zato ga uvrščamo v to tržno strukturo. Naftni trg in njegovi proizvodi še vedno poganjajo več kot polovico svetovnega gospodarstva, za kar na vidiku še ni alternative. Naftni trg velja za enega izmed redkih, ki mu tržno dinamiko na svetovni ravni narekuje odkrit kartel. Govorimo o mednarodni organizaciji držav izvoznic nafte ali krajše OPEC, ki s svojimi posegi skrbi za stabilnost naftnega trga in ohranjanje tržnih deležev držav članic kartela. V diplomskem delu preučujemo in analiziramo dogajanja na naftnem trgu v 21. stoletju. Predstavimo povpraševanje in ponudbo na tem trgu po svetu, raziščemo, kateri gospodarski sektor je največji porabnik naftnih derivatov, analiziramo cene surove nafte in pojasnimo, kaj se je z naftnim trgom dogajalo med pandemijo covid-19. Pregledno predstavimo tudi specifike slovenskega naftnega trg, pri čemer ugotavljamo, da je liberalizacija naftnega trga v Sloveniji povzročila dvig maloprodajnih cen naftnih derivatov. Prav tako pokažemo, da kljub veliki volatilnosti naftnih cen obstaja korelacija med inflacijo v Evropi in Združenih državah Amerike ter rastjo cen surove nafte (Crude WTI in Brent).
Ključne besede: tržne strukture, oligopol, naftni trg, liberalizacija, inflacija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 608; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočju
Nino Planinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Ključne besede: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Trgi plemenitih kovin in svetovno gospodarstvo
Eva Barta, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta predstavljamo trg plemenitih kovin, torej trg zlata, srebra, platine in paladija. Plemenite kovine imajo pomembno vlogo v zgodovini razvoja svetovne trgovine in v denarnih sistemih. Ponudbena stran plemenitih kovin je sestavljena iz novo izkopanih rud in recikliranja oziroma predelave. Povpraševanje po plemenitih kovinah lahko delimo na uporabo za nakit in za industrijske ter investicijske namene. Srebro, platina in paladij pa se izraziteje uporabljajo v industrijske namene. Zlato je ohranilo veljavo v portfelju centralnih bank kot varovalo, če bi prišlo do večjih globalnih težav. Plemenite kovine služijo kot alternativna naložbena sredstva za varovanje pred globalnimi negotovostmi. Med investitorji vzbuja strah predvsem inflacija, dvig inflacije zato praviloma poveča (investicijsko) povpraševanje po plemenitih kovinah, posledično pa se zviša tudi njihova cena. V delu diplomskega projekta predstavljamo rezultate študij, ki obravnavajo vprašanje, ali so plemenite kovine ustrezno varovalo pred inflacijo. Empirični rezultati niso povsem enoznačni, a ugotavljamo, da lahko zlato na dolgi rok deluje kot dobra zaščita pred inflacijo.
Ključne besede: zlato, srebro, platina, paladij, cene, inflacija, svetovno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju
Mihael Kodrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Ključne besede: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1010; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (676,56 KB)

10.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Ključne besede: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 1098; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (721,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici