| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
GOSPODARSKE KRIZE IN RECESIJE
Dejan Nabernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti gospodarske krize in recesije, ki običajno sledijo krizam. Krize in recesije so sestavni del kapitalističnega sistema in jim ne moremo uiti. Gospodarstvo že od nekdaj deluje valovno oziroma ciklično in tako bo vsaj tako dolgo dokler bo kapitalizem o(b)stal. Glavnina naloge je predstavitev trenutne globalne finančne in ekonomske krize, vzrokov, ki so do krize privedli, reševanja in, končno, kako odpraviti anomalije in tveganja za prihodnja soočanja s krizami. Cilj naloge je vpogled v trenutna turbulentna stanja in dogajanja v gospodarstvu in družbi nasploh. Zanimali nas bodo makroekonomski elementi kot so: nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt. Pomemben cilj naloge pa je ugotoviti koliko je kdo v družbi dejansko odgovoren za krizo. Pomemben cilj naloge je ugotoviti kako se ljudje odzivajo na krizo in recesijo oziroma kakšna so njihova mnenja. Končne ugotovitve koliko, kdo, zakaj, kje in s kom je h krizi doprinesel največ. To nam bo razkrilo obnašanja glavnih akterjev in morda, kdo ve, globljih motivov za krizo.
Ključne besede: Nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2091; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (875,44 KB)

5.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BALTSKE DRŽAVE
Kristijan Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančne krize so vedno bile in bodo normalen pojav, ki ima svoje mesto v ciklični dinamiki gospodarstva. Krize in kolapsi nastanejo večinoma zaradi človeškega delovanja, razen če so posledica naravnih katastrof. Tako je bilo tudi pri sedanji krizi, ki se je iz nepremičninske krize v ZDA spremenila v globalno finančno krizo, katere razsežnosti so vidne v vseh državah sveta. Težko obdobje zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot makroekonomski ravni. Posebej hudo je finančna kriza prizadela baltske države. Estonija, Latvija in Litva so tri majhna gospodarstva, ki so v samo nekaj letih iz bivših sovjetskih republik postale ene izmed najrazvitejših držav bivšega komunističnega bloka. So članice EU in Nata in so dosegle visoko stopnjo razvitosti, predvsem zaradi odprtosti njihovih gospodarstev in pritoka tujega kapitala. Vendar jih je trenutna finančna kriza zelo prizadela. Razmere na globalnih trgih so privedle do hudega padca ekonomskih aktivnosti, saj se je močno zmanjšal pritok tujega kapitala. Gospodarska rast je postala negativna, brezposelnost pa zelo visoka, zato se kriza najhuje kaže v zmanjšanju standarda. Ubadajo se tudi z javnofinančnimi težavami in težavami z likvidnostjo. Baltske države so zato sprejele zelo veliko protikriznih ukrepov, od zmanjšanja stroškov do dviga davkov, ki pa zaenkrat še ne kažejo pravih učinkov oz. so krizo malenkost omilili. Države morajo še veliko postoriti, da bodo spet zabeležile rast in postale bolj konkurenčne. Napovedi za leto 2011 so sicer bolj spodbudne, poleg tega naj bi že beležili skromno rast. Vendar so baltske države kot majhne odprte ekonomije zelo odvisne od tujih trgov, zato je razplet krize močno odvisen od dogajanja po svetu.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska rast, inflacija, baltske države, fiskalno ravnovesje, zunanja trgovina, protikrizni ukrepi
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1359; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA USPEŠNO DELOVANJE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE V EVROPI
Luka Đurasević, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Že od leta 2001 je vse več državam Evropske in monetarne unije skupna denarna valuta evro. Za uvedbo slednje mora država kandidatka izpolnjevati konvergenčne kriterije, kar pomeni, da ne sme imeti previsoke inflacije, javnega dolga, javnofinančnega primanjkljaja in obrestne mere. Uvedba sama je prinesla tako pozitivne kot negativne posledice tako na gospodarstvo, kot na politiko in vsakodnevno življenje. Čeprav omogoča preprostejše trgovanje na evropskem trgu, pa članice evroobmočja izgubijo svojo monetarno avtonomijo in nosijo posledice slabega delovanja drugih držav. Dober primer tega je aktualna grška finančna kriza, ki pa bi se lahko razširila tudi na druge države EU. V podobnih težavah bi se lahko kmalu znašle tudi ostale države skupine PIGS, to so Portugalska, Irska in Španija, kar bi gotovo resno ogrozilo stabilnost evra.
Ključne besede: Evropska unija, evro, konvergenčni kriteriji, PIGS, B-S učinek, EMU, institucije Eu, problem Grčije, Inflacija, ERM2, centralna banka, denarna valuta, proračunski primankljaj.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1237; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (845,67 KB)

7.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL IN PIJAČ V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM
Nuša Novak, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Madžarska in Slovenija sta leta 2004 postali članici Evropske unije. S tem sta državi, ki sta izrazito izvozno naravnani, dodatno okrepili svoj položaj na mednarodnem trgu. Slovenija je le tri leta kasneje prevzela evro, Madžarska pa zaradi neizpolnjevanja konvergenčnih makroekonomskih kriterijev še do danes ni prevzela evra. Če primerjamo obe državi po makroekonomskih kazalcih, lahko vidimo, da je Slovenija pred Madžarsko. BDP na prebivalca je leta 2009 v Sloveniji dosegel 86 % povprečja EU-27, na Madžarskem pa 63 % povprečja EU-27. V diplomskem seminarju smo primerjali cene 162 živil in pijač, razdeljenih v 14 skupin. Na podlagi izračunov smo prišli do naslednjih zaključkov: • Raven censke paritete živil in pijač znaša 129, kar pomeni, da so cene živil in pijače v Sloveniji v povprečju za 29 % višje kot na Madžarskem. • Med preučevanimi skupinami živil in pijač je relativno najdražje sveže meso, ki je v Sloveniji za 54 % dražje, sledijo mu kokošja jajca (za 52 %) in izdelki iz žit (za 45 %). • Absolutno najcenejša skupina je v Sloveniji sveže sadje, ki je cenejše za 3 % v primerjavi z Madžarsko. To pa je tudi edina skupina, ki je bila v Sloveniji cenejša kot na Madžarskem.
Ključne besede: gospodarska razvitost, inflacija, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 4086; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
DEVIZNI TEČAJ IN MEDNARODNA TRGOVINA ŠVICE
Matjaž Brumen, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V primeru Švice gre za malo, tehnološko razvito, izvozno usmerjeno, ter gospodarsko zelo konkurenčno državo. Gre za državo, ki ima mešano nacionalno, jezikovno in religiozno geografsko območje, kajti v tej državi zasledimo šest nacionalnosti, tri religije in kar štiri uradne jezike prebivalstva na tako majhnem geografskem območju. Na svojem ozemlju nima surovin in energentov, zato mora te uvažat. Njen gospodarski razvoj pa temelji predvsem na sekundarnem (industrija in energetika) in terciarnem (bančništvo, turizem, zavarovalništvo) sektorju. Tržni ali nominalni devizni tečaj se je v primerjavi z evrom in ameriškim dolarjem gibal stabilno, prav tako tudi realni devizni tečaj, ki smo ga izračunali s pomočjo inflacije, oziroma koeficientov cen obravnavanih držav. Efektivni nominalni in efektivni realni devizni tečaj, ki smo ga izračunali s pomočjo ponderjev cen najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Švice, se je prav tako gibal stabilno. Švicarski frank je močna in stabilna valuta. Najpomembnejši trg Švice je Evropska unija, sledijo ZDA in Kitajska. Pri samih vplivih švicarskih ekonomskih agregatov (kot so npr. nominalni in realni BDP, inflacija, javnofinančni primanjkljaj, javni dolg, brezposelnost,… itd) na vrste švicarskega deviznega tečaja, ne moremo dati končne odločitve, ker iz teh podatkov z gotovostjo ne moremo sklepati oziroma trditi, da navedeni ekonomski agregati vplivajo na njih. Lahko rečemo le, da je gibanje med njimi močno povezano.
Ključne besede: Devizni tečaj, bilateralni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, inflacija, Švica
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1116; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (983,39 KB)

9.
ANALIZA IZBRANEGA VZORCA DROBNOPRODAJNIH CEN V SLOVENIJI IN NA SLOVAŠKEM
Jelena Gumbas, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Primerjava Slovenije in Slovaške s pomočjo makroekonomskih kazalcev je v prvem sklopu diplomskega dela pokazala, da je Slovenija gospodarsko bolj razvita država od Slovaške, saj je v Sloveniji BDP na prebivalca leta 2010 predstavljal 86 % povprečja evropske sedemindvajseterice, na Slovaškem pa 74 % evropskega povprečja. Tudi raven cen je bila leta 2010 na Slovaškem za 28,8 % nižja od povprečja EU-27, v Sloveniji pa za 16 %. Obe državi še vedno zaostajata za povprečjem EU-27. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo.
Ključne besede: gospodarska razvitost, inflacija, censka pariteta, raven cen.
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 1628; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV V PRIDRUŽENIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Jan Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Maastrichtski konvergenčni kriteriji so dobili ime po pogodbi o Evropski uniji iz leta 1992. V bistvu gre za štiri konvergenčne kriterije, saj javnofinančni položaj merimo z dvema meriloma (javnofinančni dolg in javnofinančni deficit). Kriterije delimo na tri monetarne in dva fiskalna kriterija. Monetarni kriteriji so: inflacija, devizni tečaji in obrestne mere. Fiskalna kriterija sta: javnofinančni dolg in javnofinančni deficit. Svetovna gospodarska kriza je predvsem po letu 2008 imela velik vpliv na oblikovanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev v državah članicah EU. S tem delom diplomskega seminarja smo želeli raziskati, kako države, ki niso članice EU in to želijo v kratkem postati, izpolnjujejo konvergenčne kriterije. Če želijo države prevzeti evro je smotrno, da se še preden vstopijo v EU skušajo izpolnjevati kriterije, saj jim to omogoča lažje in hitrejše vključevanje v evropsko integracijo oziroma prevzem skupne valute. V naši analizi Islandija ne izpolnjuje prav nobenega konvergenčnega kriterija. Za razliko od Islandije pa Makedonija nima nobenih težav pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev in izpolnjuje prav vse tri kriterije. Hrvaška in Turčija izpolnjujeta po dva kriterija. Prva ne izpolnjuje kriterija glede javnofinančnega deficita, druga pa ne izpolnjuje kriterija glede inflacije.
Ključne besede: Optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, evro, Evropska centralna banka, maastrichtski konvergenčni kriteriji, inflacija, javnofinančni dolg, javnofinančni deficit
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1855; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (931,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici