| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV TRENINGA DELOVNEGA SPOMINA NA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI
Marina Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih se v psihološki literaturi pogosto objavljajo študije, ki nakazujejo, da lahko s treningom delovnega spomina izboljšamo dosežke na netreniranih nalogah, ki merijo višje kognitivne sposobnosti; rezultati različnih študij pa ostajajo nekonsistentni. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil preveriti, ali lahko s treningom delovnega spomina vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina in na povišanje točk na testu fluidne inteligentnosti. Končni vzorec je sestavljajo 29 udeležencev, starih med 13 in 15 let. Od tega jih je bilo 14 v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Eksperimentalna skupina je v obdobju dveh tednov končala serijo desetih adaptivnih treningov delovnega spomina, ki so temeljili na dual n-nazaj nalogi. Kontrolna skupina je bila pasivna in v vmesnem času ni opravljala nobenega treninga. Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi udeleženci eksperimentalne skupine izboljšali svoj rezultat na trenirani nalogi dual n-nazaj. Statistično pomembnega učinka treninga eksperimentalne skupine na mero obsega števil in obsega vizualno prostorskega spomina v primerjavi z dosežki kontrolne skupine ni bilo, je pa eksperimentalna skupina v primerjavi s kontrolno skupino pridobila več na meri fluidne inteligentnosti. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost preiskovanja dejavnikov učinkovitosti prenosa učinkov treningov delovnega spomina v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: delovni spomin, kognitivni trening, dual n-nazaj, fluidna inteligentnost, individualne razlike
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 3017; Prenosov: 1010
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
ANALIZA STRESA V POSLOVALNICI ENOTE X
Janja Buzeti, 2014, magistrsko delo

Opis: Ko je posameznik dalj časa izpostavljen stresu, se v njem odvijajo različni procesi, izraženi na njegovi fizični, psihični in vedenjski ravni, ki za sabo puščajo številne (pogosto) negativne posledice. Ko določena stopnja stresa prekorači mejo pozitivnega stresa, se pojavijo številne bolezni, čustvene težave, s tem pa se povečajo tudi pogostost izostanka z dela, slabše opravljanje delovnih nalog, nezadovoljstvo z delom, ipd. Delo in delovno okolje, v katerem posameznik preživi večino svojega časa, sta vse pogostejša dejavnika stresa. Vzrok za to so hitre spremembe, ki od zaposlenih in organizacij zahtevajo še hitrejše prilagajanje. In da bi jim to v čim večji meri tudi uspelo, je pomembno, da se vsi, tako zaposleni kot organizacije, seznanijo z metodami in tehnikami za premagovanje stresa ter jih tudi izvajajo. V empiričnem delu magistrske naloge smo ugotavljali najpogostejše dejavnike stresa v izbrani organizaciji, katere simptome stresa zaposleni opazijo pri sebi in pri svojih sodelavcih ter katere metode in tehnike uporabljajo sami in katere uporablja organizacija, da bi zmanjšala stres na delovnem mestu. Preverjali smo stopnjo stresa pri zaposlenih, ugotavljali razlike med spoloma glede stopnje doživljanja stresa, preverjali, ali je pri zaposlenih zdrav način življenja najpogosteje uporabljena metoda ter ali v izbrani organizaciji izvajajo strategije in/ali programe za premagovanje stresa na delovnem mestu. Vzorec udeležencev raziskave je zajemal 49 zaposlenih v poslovalnici podjetja X.
Ključne besede: stres, osebnost, individualne razlike, delovno okolje, individualne metode, premagovanje stresa na ravni organizacije
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 763; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

3.
Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti
Katja Kerman, Špela Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Zdravje in blagostanje aktivne delovne populacije je močno določeno z delovnim okoljem in obremenitvami, s katerimi so soočeni zaposleni. Stres na delovnem mestu predstavlja dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem in telesnem zdravju. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil eksperimentalno proučiti takojšnje učinke izpostavljenosti stresnim delovnim pogojem na samooceno stresa in fiziološki stresni odziv, merjen z indikatorji variabilnosti v srčnem utripu, ter dodatno proučiti potencialno moderatorsko vlogo osebnostnih spremenljivk. Končni vzorec je sestavljalo 79 študentov Univerze v Mariboru, starih med 19 in 28 let, ki so bili enakovredno porazdeljeni med štiri eksperimentalne pogoje glede na Karasekov model delovnih zahtev in nadzora (1979). Vpliv neodvisnih spremenljivk (delovni pogoji po Karasekovem modelu) na odvisne (samoocena stresa, fiziološki odziv) sva preverjali preko razlike med izvajanjem delovne naloge in med sproščanjem ter preko stopnje samoocene stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je zgolj nadzor statistično pomembno negativno napovedoval samooceno stresa. Niti zahteve niti nadzor nista statistično pomembno napovedovala fiziološkega stresnega odziva. Prav tako ni bilo statistično pomembnega interakcijskega učinka. Izpostavili pa so se nekateri osebnostni moderatorji učinkov delovnih pogojev na stresni odziv. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost proučevanja individualnih razlik pri učinkih stresnih delovnih pogojev.
Ključne besede: variabilnost v srčnem utripu, Karasekov model delovnih zahtev in nadzora, fiziološki stresni odziv, eksperiment, individualne razlike
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 878; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici