SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NALOGE SPREMLJEVALCA/-KE GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V VRTCU
Katja Rakovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila opravljena v integriranih predšolskih oddelkih, v katere so vključeni otroci z gibalno oviranostjo.Njen osnovni namen je predstaviti delo spremljevalca gibalno oviranega otroka, njegove zadolžitve in dolžnosti. Zanimalo me je, ali spremljevalci sami odgovarjajo za gibalno oviranega otroka in ali se tudi ostali člani oddelka zavedajo, da je otrok del skupine in ni vključen v skupino skupaj s spremljevalcem, in tako ločen od nje. V raziskovalni vzorec je zajetih 19 spremljevalcev gibalno oviranih otrok v vrtcu iz različnih krajev Slovenije. Anketni vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa.Podatki, ki so pridobljeni z vprašanji zaprtega tipa, so obdelani kvantitativno na deskriptivnem nivoju. Kvalitativno pa so obdelani odgovori na odprta vprašanja. Spremljevalci gibalno oviranih otrok se svojih del in nalog dobro zavedajo tako takrat, ko otrok je v vrtcu, kot takrat, ko ga ni. Drugače pa je ponekod z ostalimi člani tima v oddelku ali v vrtcu, ki se mogoče ne zavedajo polnega pomena besede inkluzija, oz. ne vedo , kako otroka s posebnimi potrebami vključiti v enakovreden proces dela ter sodelovanje.
Ključne besede: Spremljevalec gibalno oviranega otroka, otroci s posebnimi potrebami, gibalno oviran otrok, integracija/inkluzija, vrtec, predšolska vzgoja, individualizirani program, strokovni tim, prilagoditve
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 8336; Prenosov: 1740
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Prehajanje med osnovnošolskimi programi za otroke z avtističnimi motnjami
Mojca Motaln, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu uvodoma opredelimo pojme, značilnosti, usmerjanje, programe in individualiziran program otrok z avtističnimi motnjami. Namen raziskovalnega dela je proučiti, kako se otroci z avtističnimi motnjami usmerjajo in prehajajo med različnimi programi vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli, kakšne težave oziroma ovire imajo in kako jim z izvajanjem individualiziranih programov pomagamo ovire premostiti. V empiričnem delu smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj in uporabili metodi analize dokumentov ter polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Do rezultatov smo prišli s pregledom teoretičnih izhodišč ter študijem domače in tuje literature na področju otrok z avtističnimi motnjami. Proučili smo strokovna mnenja, individualizirane programe in evalvacije v obdobju dveh let za otroke, ki so v odločbi o usmeritvi opredeljeni kot otroci z avtističnimi motnjami. Podrobneje smo analizirali strokovna mnenja, odločbe o usmeritvi in individualizirane programe štirih otrok. S pomočjo analize dokumentov smo prišli do sklepov, ki jih zaradi majhnega vzorca ne moremo posploševati, a smo dobili o njih potrditve tudi iz polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Ključnega pomena ob naraščajoči pojavnosti otrok z avtističnimi motnjami tudi v Sloveniji je, da obstaja kontinuum programov za njihovo vzgojo in izobraževanje v rednem in specializiranem javnem šolstvu ter da zakonodaja in podzakonski akti za področje vzgoje in izobraževanja urejajo ponovno usmerjanje po potrebi ter prehajanje med programi, z upoštevanjem doseganja ciljev v individualiziranem programu in standardov znanja v različnih programih.
Ključne besede: avtistične motnje, usmerjanje, enakovredni izobrazbeni standard, nižji izobrazbeni standard, individualizirani program, prilagoditve
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 106; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programih
Vanja Matjašec, 2019, magistrsko delo

Opis: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Ključne besede: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 135; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici