SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČENKA Z DISLEKSIJO V OSNOVNI ŠOLI
Andreja Jožica Butala, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, z naslovom Učenka z disleksijo v osnovni šoli, so v teoretičnem delu predstavljeni otroci z učnimi težavami, in učne težave nasploh. Pozornost je osredotočena tudi v to, kako ugotavljamo motnje branja in pisanja ter znaki, ki kažejo na to. Ob tem je predstavljena tudi pomoč, ki jo lahko starši ali strokovni delavci nudijo otroku z tovrstnimi težavami in vaje za učence z motnjami branja in pisanja. Posebej izpostavljamo disleksijo kot motnjo. V praktičnem prikazu operativnega dela z deklico, ki ima težje izražene motnje branja in pisanja, je predstavljena dokumentacija učenke in postopek usmerjanja z izdajo odločbe. Izveden je preizkus slušne diskriminacije, slušnega zavedanja, izvedeni nareki za učenca z disleksijo, analiza razumevanja branja ter izveden test motenj branja in pisanja.
Ključne besede: Ključne besede: Učne težave, disleksija, sodelovanje s strokovnjaki, individualiziran program, Test motenj branja in pisanja.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 4748; Prenosov: 1650
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

2.
OVIRE PRI INTEGRACIJI/INKLUZIJI OTROKA S CEREBRALNO PARALIZO V REDNI RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Minja Robič, 2010, diplomsko delo

Opis: Integracija otrok s cerebralno paralizo v redne razrede osnovne šole je danes zelo razširjen model izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Le-ta pa prinaša poleg pozitivnih učinkov tudi nekatere težave. Glavni namen diplomske naloge je bil ugotoviti, s kakšnimi ovirami in težavami se ob vstopu otroka s cerebralno paralizo v redno osnovno šolo srečujejo starši, učitelji, otrokovi sošolci ter otrok sam. V prvem delu so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi praktičnega primera, s pomočjo anketnega vprašalnika, intervjuja in opazovanja, predstavljene ovire in težave, ki jih ima otrok ob vstopu v redno osnovno šolo. Rezultati so pokazali, da se težave kažejo v slabši usposobljenosti učiteljev za delo z otroki s cerebralno paralizo. Posledično tudi sošolci niso informirani o tem, zato težje razumejo prilagoditve in pomoč, ki jo sošolec potrebuje. Manjšo oviro predstavlja tudi dejstvo, da otrok zaradi slabših pogojev osnovne šole ne obiskuje v domačem kraju. Tako se po pouku ne more veliko družiti s svojimi sošolci in sklepati večja prijateljstva. Otrok s cerebralno paralizo se v šoli dobro počuti. Večje težave ima le na področju matematike in pozornosti. Drugih večjih težav raziskava ni pokazala. Sklepam lahko, da je integracija ob zadostnem sodelovanju vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces zelo uspešna, kljub nekaterim prej naštetim težavam.
Ključne besede: cerebralna paraliza, integracija, ovire pri integraciji, sodelovanje staršev, individualiziran program
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 2485; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (949,41 KB)

3.
TIMSKO DELO VZGOJITELJEV IN DRUGIH STROKOVNJAKOV PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Milena Korenak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Timsko delo vzgojiteljev in drugih strokovnjakov pri delu z otroki s posebnimi potrebami obravnava timsko delo, ki je vezano na izdelavo individualiziranega programa. Sestavljeno je iz dveh delov - iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje timsko delo, vrste timov, oblikovanje in razvoj tima, cilje in prednosti timskega dela, opisuje timsko delo v vrtcu ter opredeljuje vloge v timu. Natančneje so opisane tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, integracija in inkluzija otrok s posebnimi potrebami ter delo vzgojitelja in stres pri delu z otroki z motnjami. Podrobno pa so opisani tudi dejavniki uspešnosti timskega dela. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti zastopanost posameznih dejavnikov pri timskem delu. Dejavnike smo nato primerjali še glede na delovno mesto in delovne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja – anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med strokovne delavce v celjski regiji, ki imajo v skupino vključenega otroka s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali, da so v timu najbolj zastopani dejavniki predanosti, uresničevanja in sprejetosti, najmanj pa je zastopan dejavnik zaupanja. Prav tako lahko iz rezultatov razberemo, da anketiranci dejavnike uspešnosti timskega dela ocenjujejo zelo visoko, razen pri dejavniku zaupanja, kjer se največje odstopanje oziroma nizka stopnja timskega dela pokaže pri kritičnosti do slabosti tima in pri dvomu o sprejemanju rešitev. Bistvene razlike glede na delovno mesto in glede na delovne izkušnje pa se ne pojavljajo.
Ključne besede: predšolska vzgoja, specialna pedagogika, timsko delo, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, individualiziran program, usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, dejavniki uspešnosti timskega dela
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 3320; Prenosov: 720
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebami
Maša Draksler, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 126; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Formativno spremljanje otroka s primankljaji na posameznih področjih učenja
Katarina Kralj, 2018, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je povzročilo spremembe v učnem procesu in tudi v nekaterih šolskih sistemih. Učni proces ni tako več vezan samo na učenje podatkov, ki jih podaja učitelj, ampak jih skupaj usvajajo učenci in tako napredujejo ter dosegajo cilje, ki so v naprej zastavljeni skupaj z učiteljem. Učenci s tem postanejo aktivnejši člen učnega procesa, usmerjajo potek in postanejo sami gospodar svojega znanja, kar predvsem pomeni, da prevzemajo odgovornost za svoje učenje pa tudi za ne-napredek. Ker naš šolski sistem postaja vedno bolj inkluzivno naravnan, je bilo potrebno raziskati učinkovitost formativnega spremljanja tudi na področju napredka učencev s posebnimi potrebami. S pomočjo študije primera je tako nastala raziskava, kjer so cilji formativnega spremljanja vezani na cilje iz individualiziranega programa. V raziskavo je bila vključena učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Rezultati so pokazali, da formativno spremljanje uspešno pripomore k napredku učenke.
Ključne besede: formativno spremljanje, inkluzija, individualiziran program, cilji, učenci s PPPU
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 162; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici