| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 123
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Tehnologija merjenja gleženjskega indeksa z uporabo merilnika abpi md
Sabina Črešnar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Meritev gleženjsko-brahialnega indeksa (GI) predstavlja diagnostično metodo ugotavljanja bolezni perifernih arterijah spodnjih okončin. Začetni namen te študije je bil, raziskati in predstaviti napake meritev, ki se lahko pojavijo na tej avtomatski napravi. Metode: Uporabili smo avtomatski merilnik AMPI MD. Preiskovancem smo neinvazivno izmerili arterijske tlake na okončinah nog in roki. Naprava je dobljene vrednosti tlakov preračunala v vrednost GI. Vsakemu preiskovancu smo izvedli štiri meritve GI v zaporedju: meritev po protokolu, menjava manšete med levo in desno nogo, premikanje med meritvijo in telesna dejavnost pred diagnostičnim postopkom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev moškega in ženskega spola, povprečne starosti 35 let. S pridobljenimi rezultati meritev smo ugotovili, da je največ napak v rezultatu pri menjavi leve in desne manšete na nogi. Ugotavljamo, da napravo ni priporočljivo uporabiti pri pacientih s tresavico, saj se odzove z opozorilom (NAPAKA). Telesna dejavnost pred meritvijo se odsvetuje, saj lahko poda lažne normalni GI. Razprava in sklep: Na splošno lahko sklenemo, da ima pri izvedbi diagnostičnih meritev z avtomatskim merilnikom GI velik pomen predhodna umiritev pacienta, da so lahko rezultati, v mejah normale vitalno funkcijske vrednosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip). Dosledna izvedba meritev. Naprava je bolj primerna za hitro pridobitev rezultatov v referenčnih ambulantah in ne pri pacientih z že diagnosticirano boleznijo.
Keywords: periferna arterijska bolezen, gleženjski indeks, ateroskleroza, oscilometrija
Published: 03.12.2020; Views: 208; Downloads: 30
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x
Alma Salkić, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo. Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo. Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Keywords: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Published: 09.11.2020; Views: 135; Downloads: 39
.pdf Full text (1,72 MB)

3.
Analiza kazalnikov gospodarskega razvoja in kvalitete življenja v Evropski uniji
Lea Žižek, 2020, master's thesis

Abstract: Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Keywords: gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Published: 25.08.2020; Views: 380; Downloads: 108
.pdf Full text (2,36 MB)

4.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, master's thesis

Abstract: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Keywords: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Published: 23.07.2020; Views: 206; Downloads: 43
.pdf Full text (19,41 MB)
This document has many files! More...

5.
Primerjava mednarodne trgovine Republike Slovenije in Republike Hrvaške
Samanta Furjan, 2020, master's thesis/paper

Abstract: Mednarodna trgovina je izmenjava blaga in storitev med državami. Ta vrsta trgovanja povzroča svetovno gospodarstvo, v katerem cene ali ponudba in povpraševanje vplivajo na svetovne dogodke. Trgovanje na svetovni ravni daje potrošnikom in državam možnost, da so izpostavljeni blagu in storitvam, ki niso na voljo v njihovih državah. Na mednarodnem trgu lahko najdemo skoraj vse vrste izdelkov: hrano, obleke, rezervne dele, olje, nakit, vino, delnice, valute in vodo. Prav tako se tržijo tudi storitve: turizem, bančništvo, svetovanje in prevoz. Mednarodna trgovina državam omogoča vstop na nove trge in ozemlja. Industrializacija, globalizacija in velika podjetja danes najbolj vplivajo na mednarodno trgovino. V Evropi Evropska unija narekuje pravila, pojmujemo pa jo kot eno izmed največjih trgovinskih nacij. Najprej smo opredelili določene teoretične osnove, ki obravnavajo vlogo logistike, dobavnih verig in logističnih posrednikov v mednarodni trgovini, ter določili izraze, kot sta indeks logistične uspešnosti in indeks globalne konkurenčnosti, ki so nam omogočili boljši vpogled v logistično komponento v mednarodni trgovini. Z gospodarskega vidika so kazalniki mednarodne trgovine, kot so trgovinska bilanca, trgovinska odprtost in indeks energetske odvisnosti, podrobneje opredelili mednarodno trgovino določene države. Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena analiza mednarodne trgovine Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Prav tako je bila pregledana logistična in konkurenčna uspešnost obeh držav, da bi s primerjavo dobili vpogled v sedanje stanje na tem področju gospodarstva in ugotovili, ali je mednarodna trgovina med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo primerljiva.
Keywords: mednarodna trgovina, uvoz, izvoz, logistika, indeks globalne konkurenčnosti, indeks logistične uspešnosti, Hrvaška, Slovenija.
Published: 13.03.2020; Views: 564; Downloads: 69
.pdf Full text (1,32 MB)

6.
Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med odraslo populacijo
Manca Planovšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Prekomerna telesna teža in debelost sta velik problem pri nas in po svetu. Namen zaključnega dela je bil predstaviti razširjenost debelosti v savinjski regiji, med odraslo populacijo. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela pa smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik. Oblikovali smo ga na podlagi vprašalnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vprašalnik CEBQ. Raziskava je potekala meseca maja 2019, v njej je sodelovalo 200 anketirancev med 21. in 65. letom starosti. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so moški in ženske v savinjski regiji čezmerno hranjeni. Povprečen ITM žensk v savinjski regiji znaša 25,74, povprečen ITM moških pa 26,71. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica ljudi pozna program CINDI in čemu je namenjen. Diskusija in zaključek: Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti je velik javno zdravstveni problem. Pomembno je, da zdravstveni delavci ozaveščamo ljudi o zdravem načinu življenja in zmanjševanju telesne teže, saj se morajo ljudje zavedati kako vpliva prekomerna telesna teža na njihovo počutje in zdravje.
Keywords: povečana telesna teža, problematika odraslih, program CINDI, zdravstvena vzgoja odraslih, indeks telesne mase
Published: 15.11.2019; Views: 770; Downloads: 139
.pdf Full text (1,06 MB)

7.
Aplikacija metod matematičnega programiranja kot orodja za podporo odločanju pri povečevanju samooskrbe z zelenjavo
Jožef Vinčec, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V Sloveniji je že dlje časa samooskrba s hrano pomembna tema, ki je na nizki ravni. Posebej nizko je ta stopnja vidna pri zelenjavi, zato smo se odločili pristopiti k analizi problematike. V raziskavi smo k problematiki pristopili »od spodaj navzgor« in sicer z namenom, da najdemo empirične rešitve, ki kmetovalcem omogočajo pogoje, s katerimi bi dvignili nizko samooskrbo. V ta namen smo razvili 5 matematičnih modelov, s katerimi se bo analizirala problematika samooskrbe. 1. model je namenjen analizi ekonomske upravičenosti v raziskavo vključenih kultur, kot tudi posameznih sort in hibridov. Rezultati le-tega predstavljajo vhodne podatke za naslednje faze razvoja modelov. Rezultati analize modela 1 kažejo ekonomsko upravičenost vseh analiziranih zelenjadnic. V 2. fazi smo razvili 2 modelni orodji. S prvim ocenjujemo potrebne količine zelenjadnic za zagotovitev oskrbe po zelenjavi za določen teden v letu, v naboru razpoložljivih kultur. Drugo modelno orodje 2. faze pa izmed razpoložljivih kultur in njihovih hibridov/sort oceni potrebne površine, s čimer zadovoljimo želene potrebe po oskrbi z zelenjavo. 3. faza je namenjena izboru ustrezne metode ciljnega programiranja, na podlagi katere bi lahko ocenili ustrezne sorte/hibride. Za oceno problema smo uporabili 3 metode ciljnega programiranja (tehtano ciljno programiranje, prioritetno ciljno programiranje in Čebiševo ciljno programiranje). Kot najustreznejše se je pokazalo tehtano ciljno programiranje, ki je doseglo nekoliko slabše rezultate v primerjavi s prioritetnim ciljnim programiranjem, ki pa je med izračunom doseglo večje število napak. Kot najslabše se je pokazalo Čebiševo ciljno programiranje. V fazi 4 je sledilo načrtovanje kolobarja znotraj posameznega koledarskega leta. S pomočjo razvitega orodja smo sestavili 538 letnih scenarijev, ki jih potem v fazi 5 združimo v 183 5-letnih kolobarjev. Rezultati kažejo, da na 874,66 ha obdelovalnih površin zagotavljamo popolno samooskrbo z zelenjavo za območje Pomurja od 1. maja do 13. novembra. V nadaljevanju raziskave na osnovi s. w. o. t. analize stanja trga na organizacijske strani pridelave in prodaje predlagamo ukrepe, ki stimulirajo pridelavo. Prva je uvedba indeksa izkoriščenosti njivskih površin kot ukrepa, s katerim bi lahko stimulirali pridelavo preko neposrednih plačil, ki so drugače razdeljena. Drugi ukrep predstavlja povezovanje pridelovalcev. Tretji ukrep je organiziranje skupnega prostora, kjer se srečata ponudba s strani pridelovalcev in povpraševanje s strani odkupa. Kot ključen ukrep pa je seveda ureditev cen.
Keywords: matematično programiranje, modelna orodja, proces odločanja, samooskrba, indeks izkoriščenosti, s. w. o. t., zelenjava, kolobar.
Published: 12.09.2019; Views: 684; Downloads: 81
.pdf Full text (7,13 MB)

8.
Prednosti in slabosti globalizacije
Karin Šteiner, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije. Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi. Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti. In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Keywords: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Published: 23.07.2019; Views: 3010; Downloads: 438
.pdf Full text (2,26 MB)

9.
Zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija
Kaja Smiljanec, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas zanima, kakšno je zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija v 28-tih državah Evropske unije. S pomočjo analize sekundarnih podatkov smo želeli ugotoviti, ali zaznana nacionalna korupcija prebivalstva, stopnja izobrazbe in ekonomsko stanje posameznih držav vplivajo na splošno zdravstveno stanje prebivalstva držav Evropske unije. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino korupcije in predstavili njene različne definicije. Nato smo navedli, katere so vrste in stopnje korupcije ter vzroke za nastanek korupcije in njene posledice. Zanimala nas je tudi korupcija v zdravstvu in sicer katere so njene vrste, vzroki za nastanek in ukrepi za njeno zmanjšanje. Pred koncem teoretičnega dela smo predstavili, kakšno je stanje v Evropski uniji. Najprej smo opisali, kakšno je splošno zdravstveno stanje prebivalcev držav članic in uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov. Nato pa smo predstavili mnenja avtorjev o korupcijskem stanju nekaterih držav članic. Zanimalo nas je tudi, na katero mesto so se države članice uvrstile glede na Indeks zaznane korupcije v letu 2018. Teoretičen del smo zaključili z ugotovitvami preteklih raziskav o korupciji in zdravstvenem sektorju. V teoretičnem delu smo ugotovili, da je zdravstveni sektor pogosto uvrščen med najbolj korumpirane sisteme v številnih državah. Korupcija v zdravstvu je zapleteno vprašanje, ki ne ogroža samo pravičnosti, temveč tudi zdravstvene rezultate. Zavira zagotavljanje ter zmanjšuje kakovost zdravstvenih storitev. V večini primerov prizadane najnižji sloj prebivalcev, ki je najrevnejši in najmanj izobražen. V praktičnem delu smo problematiko proučili z vidika vpliva nacionalne korupcije, ki jo prebivalci držav zaznajo na njihovo samoocenjeno zdravstveno stanje. Zanimala nas je tudi povezava med spoloma, stopnjo izobrazbe, ekonomskim stanjem posameznih držav in zdravstvenim stanjem prebivalcev držav članic Evropske unije. Najprej smo opredelili konceptualni model raziskave in oblikovali hipoteze. Nato smo predstavili izbrano metodologijo. Na koncu smo zbrane sekundarne podatke analizirali, predstavili rezultate in zapisali ugotovitve. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznana korupcija, izobraženost prebivalstva in ekonomsko stanje držav EU ne vplivajo na % ljudi v državi, ki samoocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot slabo in kot zelo dobro. V izvirni raziskavi, ki je bila podlaga naši empirični raziskavi (Witvliet, Kunst, Arah in Stronks 2013), so ugotovili drugače in sicer, da zaznana korupcija, stopnja izobrazbe prebivalstva in ekonomsko stanje držav Afrike vplivajo na samoocenjeno zdravstveno stanje prebivalstva. Razlika v dobljenih rezultatih je lahko povezana z gospodarsko razvitostjo držav, saj je zelo verjetno, da je vpliv med proučevanimi spremenljivkami drugačen v državah, ki so na različnih stopnjah gospodarskega razvoja. Iz raziskave je razvidno, da na samoocenjeno zdravstveno stanje Evropejcev vplivajo drugi dejavniki, ki so odločilni pri samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev.
Keywords: korupcija, zdravstveni sektor, zdravstveni sistem, indeks zaznane korupcije, samoocenjeno zdravje in države Evropske unije.
Published: 22.05.2019; Views: 459; Downloads: 59
.pdf Full text (2,35 MB)

10.
Vloga bioloških označevalcev debelosti pri otrocih in mladostnikih
Martina Medved, Laura Ojsteršek, 2018, final research report

Keywords: otrok, debelost, leptin, grelin, adiponektin, indeks telesne mase
Published: 25.03.2019; Views: 653; Downloads: 65
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica