1. Prenova sistema za upravljanje z varnostnimi incidentiLuka Arnaudov, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali področje upravljanja z varnostnimi incidenti. Na podlagi preučene literature, med katero so predvsem mednarodni standardi in priročniki, smo prenovili sistem upravljanja z incidenti v podjetju Iskraemeco d. d. Ob tem smo sledili usmeritvam standardov ISO/IEC 27001:2013 in ISO/IEC 27002:2013, ki pokrivata področje upravljanja varovanja informacij. Podjetje je certificirano po prvem izmed omenjenih standardov, zato je bil cilj naloge tudi izboljšanje skladnosti s tem standardom. Po posnetku stanja smo preučili možne izboljšave in prenovili obrazec za poročilo o incidentu ter s pomočjo programskega orodja razvili portal za hranjenje le-teh. Razvili smo tudi portal z nadzorno ploščo, ki omogoča boljši pregled nad stanjem incidentov in izvajanjem akcijskih načrtov za odpravo njihovih posledic. Izvedbo prenovljenega procesa poročanja o varnostnih incidentih smo demonstrirali na hipotetičnem primeru.
Ključne besede: varnostni incident, informacijska varnost, upravljanje, podjetje
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 395; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
2. Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu : magistrsko deloNina Gradišnik, 2021, magistrsko delo Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno.
Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu).
Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih.
Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1009,46 KB) |
3. Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okoljuMaja Gradišnik, 2020, magistrsko delo Opis: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila.
Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo.
Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1471; Prenosov: 286
Celotno besedilo (412,55 KB) |
4. Poškodba z ostrim predmetom med študenti zdravstvene negeDominika Lipnik, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija.
Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode.
Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Ključne besede: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 160
Celotno besedilo (520,89 KB) |
5. Obvladovanje tveganj v gospodarski družbi z vidika varstva osebnih podatkov : magistrsko deloAljaž Lep, 2019, magistrsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov predstavlja institut, ki z razvojem informacijske tehnologije in posledično težjem nadzoru nad širjenjem informacij pridobiva na svojem pomenu. Sprejem Splošne uredbe (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ang. General Data Protection Regulation) je povzročil, da morajo organizacije ureditev varovanja osebnih podatkov ponovno preveriti in ji nameniti več pozornosti kot doslej. Zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov zahteva od vseh organizacij določene obveznosti, pri čemer je večina obveznosti, ki jih uvaja nova Splošna uredba obstajala že pred njenim sprejemom. Magistrska naloga obravnava obveznosti in aktivnosti, ki jih morajo organizacije zasebnega sektorja urediti, da se uspešno izognejo tveganjem, ki jih nespoštovanje zakonodaje na tem področju prinaša. Poudarek je na pripravi dokumentacije, ki jo morajo organizacije sprejeti oziroma urediti in aktivnostih ter ukrepih, ki jih je potrebno izvrševati v praksi. Predstavljena je večina novosti, ki jih uvaja Splošna uredba, kot so: institut pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, evidenca dejavnosti obdelave, politika varstva osebnih podatkov, obveznost uradnega obveščanja o kršitvah (obveznost samoprijave).
V Sloveniji je zaradi nesprejetja novega področnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), nastala »pravna praznina«, zaradi katere nastaja dvom, ali ima informacijski pooblaščenec kot nadzorni organ sploh ustrezna pooblastila za sankcioniranje nespoštovanja določb Splošne uredbe. Zaenkrat se sankcije za kršitve namreč še vedno izrekajo po obstoječem Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1), kljub temu pa ima nadzorni organ določena pooblastila tudi po Splošni uredbi.
Omenjenega področnega zakona ZVOP-1 oziroma prihajajočega ZVOP-2 nikakor ne gre zanemariti, saj se določbe ZVOP-1 še vedno uporabljajo za tista področja, ki jih Splošna uredba ne ureja oziroma jih področni zakon lahko uredi drugače. Tako bo tudi bodoči ZVOP-2 urejal določene institute, ki jih Splošna uredba ne ureja, med drugim tudi področje videonadzora in neposrednega trženja, ki sta oba zelo pogosti praksi večine organizacij.
V številnih državah članicah EU so nadzorni organi že izrekali sankcije zaradi kršitve določb Splošne uredbe. Med najpogostejšimi kršitvami so predvsem pomanjkljivosti na področju zavarovanja osebnih podatkov, (nezadostne) informacijske varnosti in nepooblaščenih vpogledov. Najvišje sankcije za kršitve so pričakovano prejele multinacionalne organizacije, vendar niti srednje velike in majhne gospodarske družbe, ki v svojih sistemih hranijo podatke o zgolj par 100 strankah, niso imune za tveganja, ki jim grozijo na področju varstva osebnih podatkov. Upoštevanje veljavne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov nedvomno pripomore k omejevanju možnih tveganj, sočasno pa povečuje tudi ugled organizacije v očeh posameznikov, konkurence in drugih subjektov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, Splošna uredba (GDPR), dokumentacija, ZVOP-1, ZVOP-2, varnostni incident, samoprijava, odgovornost za kršitve.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1654; Prenosov: 202
Celotno besedilo (955,74 KB) |
6. RAZVOJ SPLETNE REŠITVE ZA UPRAVLJANJE INCIDENTOVGorazd Koselj, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomska naloga predstavlja razvoj rešitve in izdelavo spletne aplikacije za elektronsko prijavo in evidenco incidentov v delovanju strojne in programske opreme pri strankah, s katerimi ima podjetje sklenjene vzdrževalne pogodbe. Z aplikacijo bodo sledili incidentu od prijave do rešitve oziroma odprave težave.
V prvem delu je predstavljeno podjetje, problem, ki ga rešujemo, in cilji naloge. Nato so predstavljena programska orodja za izvedbo rešitve.
Sledi predstavitev teoretičnih osnov, na podlagi katerih je bila izdelana rešitev. Osrednji del diplomske naloge pa predstavlja podatkovni model, tok informacij oziroma procese, opis izdelave vnosnih obrazcev in preglednih mask.
V zaključku pa je opisana ocena učinkov in možnosti nadaljnjega razvoja aplikacije.
Ključne besede: incident, APEX, podatkovni model, uporabniški vmesnik
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1495; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. VBODI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIHMetka Sovinc, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira vbode pri zdravstvenih delavcih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V teoretičnem delu smo opisali ostre predmete v zdravstvu, incidente in najpogostejše vzroke zanje, ravnanje z ostrimi predmeti in ravnanje ob vbodu z ostrim predmetom.
V empiričnem delu je bila s pomočjo anonimnega vprašalnika izvedena raziskava na vzorcu 50 naključno izbranih zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali zdravstveni delavci ukrepajo pravilno pri ravnanju z ostrimi predmeti. V okviru diplomskega dela se želimo prepričati, ali zdravstveni delavci po vbodu z okuženim ostrim predmetom ravnajo ustrezno.
Zdravstveni delavci so v 96 % pri rokovanju z ostrimi predmeti vedno pazljivi. Kljub temu ne uporabljajo zaščitnih rokavic pri intervencijah, pri katerih bi lahko prišli v stik s pacientovo krvjo; ne zaščitijo si kožnih poškodb z neprepustnim (vodotesnim) obližem in/ali zaščitnimi rokavicami. Pokrivajo okrvavljene injekcijske igle z zaščitnim tulcem, kljub temu da so seznanjeni z izpostavljenostjo vboda pri tem.
Zaposleni so se v 57 % zbodli z okrvavljeno injekcijsko iglo. Petina teh ni prijavila incidenta zaradi prepričanosti, da pacient, čigar igla je bila okrvavljena, ni bil okužen. Četrtini se je postopek prijave zdel prezapleten. Po vbodu z okrvavljenim ostrim predmetom zaposleni ne ravnajo pravilno.
Raziskava je pokazala, da so zdravstveni delavci seznanjeni s pravilnim ravnanjem z ostrimi predmeti, vendar ne upoštevajo predpisov o tem, kako jih ustrezno uporabljati.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vbodi, ostri predmeti, zdravstveni delavec, incident
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2755; Prenosov: 412
Celotno besedilo (735,02 KB) |
8. HUMOR IN IRONIJA V DELIH MARKA HADDONATjaša Rajzer, 2016, diplomsko delo Opis: V The Curious Incident of the Dog in the Night-Time nam avtor skozi prvoosebnega pripovedovalca naslika portret petnajstletnika z Aspergerjevim sindromom, obliko avtistične motnje. Medtem, ko Christopher razrešuje uganko misterioznega umora psa v soseščini, bralcem nehote razkrije podrobnosti iz lastnega življenja, razloge za razhod staršev, odnose v šoli, manjše in večje osebne bitke, ki vodijo v manjše ali večje, enkrat zmage, spet drugič poraze. Vseskozi pa doživljamo pripoved drugače, kakor svoje življenje doživlja on, saj zaradi bolezenskega stanja ni sposoben socialne interakcije.
A Spot of Bother prikazuje padec še ne dolgo tega uspešnega človeka na vodilnem položaju, ki pa ob upokojitvi začne razmišljati o smrti, bolezni in najmračnejših straneh življenja. Medtem opazi spremenjeno tkivo na boku, za katero smatra, da je rakasto in usodno zanj, izve za ženino nezvestobo s svojim nekdanjim sodelavcem, sinove težave v istospolni zvezi in hčerino poroko z moškim, ki ga nihče ne mara, a je prijazen do njenega otroka iz prejšnje zveze. Vse to je za Georgea preveč in prične izgubljati razum.
Obe fiktivni zgodbi izpod peresa Marka Haddona, ki obravnavata težki življenjski situaciji posameznikov, sta predstavljeni z obilico humorja in ironije v zanj značilnem slogu.
Ključne besede: Mark Haddon, adult novels, Curious Incident, A Spot of Bother, irony, humour, theories of irony, theories of humour.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1598; Prenosov: 112
Celotno besedilo (378,46 KB) |
9. Analiza izrednih dogodkov in incidentov na slovenskih železnicahBranka Lebarič, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP) je določeno, kaj je izredni dogodek, zakon tudi podrobno ureja postopke in opredelitve teh dogodkov. Stopnjo varnosti in urejenosti odvijanja železniškega prometa v letnem obdobju ocenjujemo na osnovi obsega in posledic škodljivih vplivov, ki so učinkovali na delovanje sistema železniškega prometa ter so odraz zunanjih in notranjih motilnih dejavnikov na delovanje tehnološkega procesa. Za ocenitev varnosti oziroma tveganosti železniškega prometa v obravnavanem letu oziroma obdobju po obsegu in številu ter posledicah izrednih dogodkov slednje primerjamo s predhodnim letom oziroma s povprečjem daljšega časovnega obdobja v preteklosti (pet- in desetletnega obdobja). Neposredne posledice izrednih dogodkov so ogrožanje varnosti potnikov, blaga in sredstev, zato si moramo prizadevati za zmanjšanje tovrstnih dogodkov. Predmet diplomske naloge je predstaviti vzroke, ki pripeljejo do tega, da se izredni dogodek ter incident (motnja) dogodi ter analiza vzrokov ter kaj oziroma kdo je odgovoren, da do tega pride ter kakšne stroške to povzroča. Analiza je pokazala, da več incidentov v odvijanju železniškega prometa povzročajo tehnična sredstva in manj subjektivni dejavniki. Za zmanjšanje izrednih dogodkov, ki povzročajo prekinitve prometa ter nepredvidene finančne stroške pri prevozu ljudi in blaga, bi bilo potrebno več narediti na posodobitvi voznega parka – vlečnih in vlečenih vozil (lokomotiv in vagonov) ter na izboljšanju in posodobitvi infrastrukture železniškega prometa.
Ključne besede: železniški promet, izredni dogodek, incident, odgovornost, posledice.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 1532; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,45 MB) |
10. POŠKODBE Z OSTRIMI PREDMETI V ZDRAVSTVURialda Kovačević, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisano kaj je poškodba z ostrim predmetom oziroma incident in kakšni so postopki prijave le tega. Opredeljeni so najpogostejši vzroki, ki privedejo do poškodbe ter najbolj izpostavljene skupine zdravstvenih delavcev. Opisali smo možne načine zaščite pred poškodbami z ostrimi predmeti s pomočjo osebne varovalne opreme ter s pomočjo zdravstvene zaščite, ki zajema cepljenje.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate vseh prijavljenih poškodb zdravstvenih delavcev zaposlenih v zdravstvenih ustanovah ali socialno varstvenih zavodih, ki so imeli med leti 2008-2012 poškodbo z ostrim predmetom v različnih regijah po Sloveniji. V raziskavi je bila zajeta 5201 poškodba. Ugotoviti smo želeli, kakšno je razmerje med splošno pojavnostjo poškodb v zdravstvu in poškodbami z ostrimi predmeti ter delež poškodovanih z ostrimi predmeti glede na povprečno starost, spol, način, čas in kraj poškodbe.
Rezultati so pokazali, da je do več kot polovice poškodb in sicer 3654 (70,3%) prišlo v zdravstvenih ustanovah, preostalih 1547 (29,7%) pa v ustanovah socialnega varstva z nastanitvijo. Med poškodovanimi je bil večji delež oseb ženskega spola in sicer kar 4088 (78,6%), kar nam pokaže, da so ženske veliko bolj izpostavljene.Med poškodovanimi z ostrimi predmeti je bilo največ oseb starih od 42 do 53 let. Povprečna starost poškodovanih je bila 40,9 let.
Rezultati so pokazali tudi, da je do največjega števila poškodb prišlo v času med 6. in 15. uro. Med 6. in 7. uro zjutraj je bilo prijavljenih 999 poškodb, ob 13. uri pa kar 458 poškodb.
Med poškodovanimi z ostrimi predmeti je bilo 494 oseb, kar predstavlja 9,5% vseh prijavljenih poškodb. Od teh je bilo največ poškodb 302 (61,2%) z ostrim materialnim povzročiteljem (nož, rezilo, itd.), sledi jim 107 (21,6%) poškodb s koničastim materialnim povzročiteljem in 85 (17,2%) poškodb z ostrim, koničastim, grobim materialnim povzročiteljem. Največji delež poškodb z ostrimi predmeti in sicer 99 (20,2%), je bil v Osrednjeslovenski regiji.
Ključne besede: poškodba, incident, ostri predmet, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 3973; Prenosov: 705
Celotno besedilo (1,01 MB) |
