1. Klavirska dela Ravela in Debussyja v povezavi z impresionističnim slikarstvom : magistrsko deloNina Osenjak, 2024, magistrsko delo Opis: Impresionizem je umetnostni slog, ki se je najprej razvil v slikarstvu in kasneje v glasbi. Razvil se je v poznem 19. stoletju v prestolnici Francije. Impresionistični slikarji so s svojim nekonvencionalnim pristopom k obravnavanju barv, ustvarjanjem v naravi ter uporabo kratkih, nejasnih potez in linij skupaj z upodabljanjem trenutnih vtisov in naravnih motivov močno vplivali na takratne skladatelje, zlasti na Debussyja ter posredno tudi na Ravela. Pod močnim vplivom simbolizma sta skladatelja zamajala temelje tradicionalne harmonije z vpeljavo novih lestvic in modalnosti, obogatila akorde s kromatičnimi odtenki, svobodno uporabljala disonance, eksotične ritme, zvočne efekte in ter razširila zvočno paleto z vključevanjem manj uveljavljenih instrumentov.
V osrednjem delu zaključnega dela obravnavamo in raziskujemo vzporednice med francoskimi impresionističnimi slikarji in klavirskimi deli glasbenih impresionistov, pri čemer v ospredje postavljamo Ravela. Na podlagi literature ugotavljamo njegovo povezavo z njegovimi sodobniki, pri čemer se kaže vpliv predvsem Debussyja in ustvarjalcev kot sta Satie in Fauré. Čeprav so delili nekatere skupne estetske in slogovne značilnosti, je Ravel sčasoma oblikoval svoj prepoznaven glasbeni jezik, ki sega preko zgolj impresionističnih okvirjev. Z večjim poudarkom na klasicističnih oblikovalnih nazorih ga označujemo kot ''klasika impresionizma''. V zaključnem delu na podlagi Skrjabinove sinestezije, kjer povežemo barvo in zvok, in izbranih štirih klavirskih skladbah Ravela in Debussyja iščemo vzporednice z impresionističnimi slikarji.
Ključne besede: impresionizem, slikarstvo, glasba, poezija, klavir, Claude Debussy, Maurice Ravel, sinestezija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (6,24 MB) |
2. Odnos predšolskega otroka do umetniških del v obdobju impresionizma in kubizmaMetka Šmajdek, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bilo otrokom, starim pet in šest let, predstaviti umetniške reprodukcije, in sicer pet umetniških reprodukcij iz obdobja impresionizma in pet umetniških reprodukcij iz obdobja kubizma. Na podlagi sestavljenega anketnega vprašalnika smo pridobili informacije za raziskavo. Zanimal nas je odnos predšolskega otroka do umetniških del, kateremu obdobju dajejo otroci prednost in ali obstajajo razlike glede na spol otroka. Raziskovalna vprašanja so temeljila na raziskovalnih vprašanjih, zastavljenih v diplomski nalogi diplomantke Tine Halužan Preference predšolskih otrok v obdobju impresionizma in kubizma, saj je bil naš namen ugotoviti podobnosti in razlike isto starih otrok.
V teoretičnem delu smo govorili o otrokovem likovnem izražanju in likovnem razvoju ter stopnji likovnega izražanja otrok, starih od pet do šest let. Razjasnili smo motiv in njegovo vlogo pri likovnem izražanju predšolskega otroka. Govorili smo o učnem okolju in njegovem pomenu v predšolskem obdobju, opisali igralnico ter igralne kotičke in opisali likovni kotiček. Zanimalo nas je tudi, kakšno mora biti urejeno likovno okolje. Predstavili smo značilnosti obdobja impresionizma in kubizma ter umetniška dela, ki smo jih uporabili pri izvedbi empiričnega dela.
V praktičnem delu smo rezultate, pridobljene s pomočjo ankete, prikazali v tabelarični in grafični obliki ter jih interpretirali. Ugotovitve smo predstavili v sklepu.
Ključne besede: predšolski otroci, likovno izražanje, učno okolje, impresionizem, kubizem.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1397; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Opus Ivane Kobilce v interpretaciji likovnih kritikovTea Plaftak, 2019, magistrsko delo Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je opus in značaj slikarke Ivane Kobilca (1861–1926), kakor so ju interpretirali likovni kritiki od konca 19. stoletja do današnjih dni.
Rojena Ljubljančanka je večino svojega življenja in predvsem leta umetniškega ustvarjanja preživela izven rojstnega mesta. Svojo pot je iz Ljubljane kot osemnajstletna nadaljevala na Dunaju, v Münchnu, Parizu, Sarajevu in Berlinu, svoj življenjski in umetnostni krog pa sklenila v Ljubljani. Umetnica je bila od samih začetkov deležna pozornosti kritike, raziskovalcev, novinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, umetnostnih poročevalcev in širše javnosti.
Prvi del magistrske naloge se ukvarja s stanjem raziskav, ki je, glede na Kobilčino priljubljenost, zelo obsežno, saj vključuje poročanja, razmišljanja in dognanja piscev ter kritikov v več kot 130-ih letih. Zaradi obsežnosti sem stanje raziskav obravnavala kronološko, medtem ko je vsebinsko razdeljeno na dva dela: poročanje in kritika ob razstavah ter Kobilčin značaj, kakor so ga interpretirali različni pisci. Stanje raziskav je pokazalo, da so sliko o Kobilci v začetkih »ustvarjali« moški pisatelji z le redkimi izjemami. Slednje se je spremenilo z letom 1950, ko so o Kobilci začele pisati predvsem ženske. Želja umestiti Kobilco v »mrežo« točno določenega umetniškega sklopa, dogajanj ali gibanj je vseskozi prisotna. Slednja je najbolj izražena s poskusi umestitve Ivane Kobilca v sklop feministične umetnosti na prelomu 20. v 21. stoletje.
V nadaljevanju sledi analiza najnovejše Kobilčine retrospektivne razstave Narodne galerije iz leta 2018 in spremljajočih kritiških besedil. Dognanja spremljajoče monografije, še zlasti pa enega izmed avtorjev, Jureta Mikuža, so bistveno pripomogla »izluščiti« najkakovostnejše poudarke kritiških razmislekov preteklih obdobij, prav tako pa se je slednja pokazala kot
logično nadaljevanje in nadgradnja razstave iz leta 1979 ter poglobljene študije v spremnem katalogu, ki jo je napisala Špelca Čopič.
Ključne besede: Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, realizem, impresionizem, kritika, kritiki, feminizem
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 1436; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,72 MB) |
4. VPLIV SPOLA NA SPREJEMANJE UMETNIŠKIH DEL V OBDOBJU KUBIZMAAndreja Mohar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv spola na sprejemanje umetniških del v obdobju kubizma je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Poglavitni namen dela je bil predstaviti otrokom v starosti 5–6 let reprodukcije desetih umetniških del iz obdobja impresionizma in kubizma. Informacije so bile pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim se je ugotavljalo, ali spol otrok vpliva na sprejemanje umetniškega dela v kubizmu in katera umetniška dela so jim bolj všeč – tista iz obdobja kubizma ali tista iz impresionizma. V obzir je bil vzet tudi vpliv spola na izbor motiva pri umetniškem delu. V teoretičnem delu je na splošno predstavljen otrokov razvoj. Delo se osredotoča na likovno in barvno izražanje otrok, na primerjavo med spoloma glede odnosa do umetniških del (motiv, likovni kriterij), podrobneje pa je predstavljeno obdobje kubizma. Dodatno je opravljena tudi raziskava diplomantke Jasmine Jogić, ki je potekala vzporedno. V empiričnem delu je predstavljena raziskava vpliva spola na sprejemanje umetniških del. Podatki, ki so bili pridobljeni s pomočjo ankete, so analizirani in statistično obdelani. Rezultati so interpretirani v sklepu in prikazani v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: predšolski otroci, spol, likovno izražanje, kubizem, impresionizem
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1213; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,85 MB) |
5. VPLIV MOTIVA NA SPREJEMANJE UMETNIŠKIH DEL V OBDOBJU IMPRESIONIZMADarja Letnar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom »Vpliv motiva na sprejemanje umetniških del v obdobju impresionizma« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je bilo predstaviti deset umetniških del otrokom, starim med pet in šest let. Izbranih je bilo pet umetniških del iz obdobja impresionizma in pet umetniških del iz obdobja kubizma. Z otroki smo izvedli intervju z instrumentom anketnega vprašalnika ter dobili povratne informacije.
Zanimalo nas je, katera umetniška dela otroka bolj privlačijo, iz katerega obdobja in zakaj. Hkrati nas je zanimalo, ali otroke bolj pritegnejo abstraktna ali neabstraktna dela. Vprašali smo se, kako pogosto je na umetniških delih pritegnil otroke živalski motiv v primerjavi z drugimi motivi, pri čemer smo upoštevali tudi število umetniških del z živalskimi oz. drugimi motivi. Raziskati želimo, kako spol vpliva na izbiro motiva. Obenem smo preverili, če likovni kriterij vpliva na izbiro posameznega umetniškega dela.
V teoretičnem delu smo na splošno poudarili teme iz likovne umetnosti, otrokovega likovnega razvoja in definicije motivov. Dotaknili smo se obdobja impresionizma in ugotovili, kateri znani umetniki so bili v tem obdobju aktivni in kakšen vtis so naredili pri naši raziskavi. Podrobneje smo predstavili tri izbrana umetniška dela iz obdobja impresionizma.
Vzporedno z našo raziskavo je potekala raziskava druge diplomantke z enakimi anketnimi vprašanji raziskave in istimi vključenimi umetniškimi deli.
V empiričnem delu smo zbrane podatke zapisali v tabelarični obliki in jih interpretirali.
Skozi raziskavo smo glede na všečnost ugotovili, da so otrokom bolj všeč umetniška dela iz obdobja kubizma, kar posledično pomeni, da otroke bolj pritegnejo abstraktna dela. V našem diplomskem delu je živalski motiv na ponujenih umetniških delih bolj pritegnil dečke kot deklice. Otroci so bili glede všečnosti bolj usmerjeni na motiv kot na likovni kriterij.
Ključne besede: predšolski otroci, motiv, spol, impresionizem, kubizem
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1680; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,39 MB) |
6. VPLIV SPOLA NA SPREJEMANJE UMETNIŠKIH DEL V OBDOBJU IMPRESIONIZMAJasmina Jogić, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu smo v teoretičnem delu predstavili pomembnost splošnega razvoja predšolskih otrok. Opozorili smo na celostnost, prepletenost in soodvisnost razvojnih faz ter področij, ki jih je težko določiti. Enako velja za razvoj na umetnostnem področju, kjer likovnoumetniško izražanje ne sme biti osamljena aktivnost 5 in 6 let starih otrok. Vzgojitelji in njihovi pomočniki ter še posebej starši moramo vseskozi spremljati razvojne razlike v značilnostih dečkov in deklic ter jim s prilagojenimi dejavnostmi omogočiti čim bolj ustvarjalno predšolsko obdobje. V empirični raziskavi smo anketirali 32 dečkov in 32 deklic, starih 5 in 6 let, ki obiskujejo različne enote vrtca v Medvodah, saj je bil namen ugotoviti, ali se sprejemanje prikazanih impresionističnih in kubističnih umetniških del glede na spol razlikuje. Anketiranim smo pokazali 10 izbranih umetniških del: 5 iz obdobja impresionizma in 5 iz obdobja kubizma. Rezultate smo prikazali v tabelah. Ugotovili smo, da je bila dečkom in tudi deklicam najbolj všeč slika z motivom konja (vpliv glede na spol).
Ključne besede: predšolski otroci, motiv, spol, impresionizem, kubizem
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1465; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. PESNIŠKA USTVARJALNOST LJUDMILE POLJANECJernej Marič, 2016, diplomsko delo Opis: Ljudmila Poljanec je živela in ustvarjala na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ustvarjala je v obdobju slovenske moderne (1899–1918), katerega poglavitna značilnost je slogovni pluralizem. V njeni zbirki najdemo predvsem značilnosti impresionizma. Najpogosteje zasledimo občutljivost na barvne, slušne in svetlobne vtise ter navduševanje nad naravo in včutevanje v njo. Živalska in rastlinska motivika je največkrat uporabljena v skladu s tradicionalno rabo in simbolnimi pomeni. Glavna tema pesniške zbirke je ljubezen, ki je največkrat nedoživeta/neizživeta. Čustveni senzualizem in erotičnost sta neuresničena kakor tudi ljubezen med moškim in žensko. Ženska je največkrat razočarana v ljubezenskem čustvu in hrepeni po ljubezni, toda njeno hrepenenje ni strastno, drzno, drastično in burno, ampak nežno in umirjeno. Takšne ljubezni je sposobna le ženska z nežnim in umirjenim srcem. To obdobje je tudi razdvojeni čas, ko imamo na eni strani proces osamosvajanja žensk, na drugi strani pa pritisk po ohranjanju tradicionalnih družbenih in družinskih vrednot. Ravno zaradi tradicionalnih vrednot je bilo nesprejemljivo pesniti o ljubezni med dvema ženskama, tj. lezbični ljubezni, ki jo zasledimo v ciklu, namenjenemu baronesi Sonji, saj so takšno ljubezen označevali kot zdravstveni problem. Razpoloženjska tema, povezana z ljubezensko, predvsem s hrepenenjem po ljubezni in razočaranjem nad neizživeto ljubeznijo, je kvantitativno druga najpogostejša tema. V zbirki se pojavi še domovinska tema, s katero avtorica izrazi razočaranje nad slovenstvom, saj ob simbolu slovenstva – lipi – rajajo in se veselijo tujci.
Ljudmila Poljanec je pogosto posegala po zlati, srebrni, beli in zeleni barvi. Barvni epiteti skupaj s svetlimi impresionistično slikajo naravo. Posebno vlogo ima sinja barva, ki poudarja žensko lepoto. Najopaznejša je glagolska metafora z vodnimi glagolskimi izhodišči in glagoli, ki označujejo človekovo obnašanje.
Ključne besede: Ljudmila Poljanec, Poezije, impresionizem, slovenska moderna, medbesedilnost, lezbična ljubezen
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 1572; Prenosov: 169
Celotno besedilo (790,21 KB) |
8. USTVARJANJE CLAUDA DEBUSSYJA V POVEZAVI Z IMPRESIONISTIČNIM SLIKARSTVOM IN KNJIŽEVNOSTJOTanja Kozar Stošič, 2015, magistrsko delo Opis: Impresionizem je obdobje umetnostne smeri s konca 19. stoletja, nastala je kot nekakšna revolucionarna smer, saj je kršila dotedanja pravila, ki so veljala v umetnosti, to so pretiravanje, patetičnost in izumetničenost romantike, upodabljanje zgodovinske in religiozne tematike ter idealne lepote ipd. Impresionisti so bili zaradi tega velikokrat zaničevani in nerazumljeni.
Claude Achille Debussy je najpomembnejši impresionistični skladatelj in začetnik glasbenega modernizma. Skladal je predvsem orkestralno in klavirsko glasbo, ki jo je pisal in dojemal drugače kot ostali. Tudi sam je bil pianist in lahko bi ga označili kot upornika proti strogim pravilom svojih predhodnikov in učiteljev. Zanimale so ga glasbene lepote eksotičnih narodov in pod vplivom ruskih romantikov nacionalne smeri je ustvaril niz "revolucionarnih" skladb, kot so jih pojmovali sodobniki.
Debussy, ki se je raje družil s slikarji kot z glasbeniki, je iz impresionizma slikarjev dobil navdih za svojo glasbo. Zanimalo ga je vse, kar je izpodbijalo ustaljena glasbena prepričanja. Z opiranjem na slikarstvo impresionistov je poskušal v glasbi pričarati prelivanje temeljnih barv spektra (spremljava v kratkotrajnih notah brez zaporedja glasov, zaradi česar ostaja le predstava o nekem razpoloženju, barvi).
Debussy je ustvarjal bolj pod vplivom drugih umetnosti kot pod vplivom glasbe. Zelo ga je zanimala tudi literatura takratnega francoskega simbolizma, na osnovi katere je oblikoval svoj edinstveni slog. Osebno se je seznanil s takratnimi pisatelji in pesniki, ki so pisali v slogu francoskega simbolizma, kar je pustilo sledi v njegovih delih.
Ključne besede: impresionizem, simbolizem, Debussy, slikarstvo, književnost, glasba
Objavljeno v DKUM: 18.01.2016; Ogledov: 1725; Prenosov: 209
Celotno besedilo (3,31 MB) |
9. Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenjaJožica Čeh Steger, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava tematsko-slogovne značilnosti kratke proze Milene Mohorič iz obdobja med obema vojnama in pisateljico razkriva tudi kot avtorico pesmi v prozi. Bila je ena najvidnejših ustvarjalk kratke proze, s katero je posegala predvsem v meščanski svet, deloma pa tudi v vzhodnoslovensko kmečko-vaško okolje. Ob tem je napisala še nekaj kratkoproznih pripovedi za mladino. Na več kot pol stoletja pozabljeno pisateljico sta pred petimi leti opozorila Lado Kralj in Peter Scherber z izborom njene kratke proze Kratke zgodbe iz tridesetih let (2010) in jo predstavila predvsem kot avtorico elegantne in vznemirljive meščanske proze iz tridesetih let prejšnjega stoletja, pisane v realističnem slogu. Pričujoči prispevek je osredinjen na njene literarne začetke in ugotavlja, da je Milena Mohorič na začetku literarne poti, tj. med letoma 1927-1929, pisala subjektivnoizpovedne pesmi v prozi, v katerih so opazne še slogovne usedline impresionizma in ekspresionizma.
Ključne besede: slovenska kratka proza, pesmi v prozi, impresionizem, ekspresionizem, realizem, socialni realizem
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1963; Prenosov: 39
 Povezava na celotno besedilo |
10. VODA KOT MOTIV V SLIKARSTVUJanja Jozelj, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je zastavljena na podlagi teoretičnega obravnavanja vode kot motiva v slikarstvu. Element vode se je kot motiv v slikarstvu skozi različna obdobja v zgodovini izražal v različnih pojavnih oblikah s svojskimi, raznoterimi pomenskimi razsežnostmi. V začetku diplomskega dela sem obravnavala, kako so vodo upodabljali znakovno, kot simbol, zlagoma pa so njene podobe kreirali skladno z mimesisom. Povzela sem razvoj od žanrsko pestrih podob marinistov 17. in 18. stoletja, preko realizma do modernizma. Orisala sem problemski sklop, ki predstavlja pomenske, ikonografsko-ikonološke premene, torej kako so ta pojav upodabljali dobesedno, metaforično, simbolično in alegorično. Skozi vsa poglavja sem tako ugotavljala, kako se je spreminjal odnos slikarjev do upodabljanja motivike vode. V začetku sem ugotovila, da je voda kot motiv bila najprej upodobljena v prenesenem pomenu, kot poosebitve v podobi mitoloških bogov, raznih božanstev, nimf; v krščanstvu pa se je mnogokrat pojavljal motiv krsta, npr. Krst v Jordanu. Kasneje se je odnos do tega motiva začel spreminjati in je tako voda postala upodobljena vse bolj realistično ter kot materialna življenjsko pomembna dobrina. Ko so slikarji prešli iz obdobij mitološke in krščanske motivike, je moč opaziti ogromne spremembe v napredku slikarstva. Marinisti 17. stoletja in pozneje so tako dajali velik poudarek prepoznavnosti ladjevja in moči pomorskih bitk, kar je od njih zahtevalo ogromno natančnosti in detajlov. Tako so realisti upodabljali vsako podrobnost z izredno natančnostjo, kar je v slikarstvo prineslo velik napredek in spoštovanje le-temu. Impresionisti pa so se s svojim slogom sprostili in želeli na slikarska platna ujeti trenutek. To jim je dopuščal njihov slog hitrih potez in gostih nanosov barv. Tako je sčasoma impresionizem postajal podlaga za moderno umetnost, a ta je doživljala ogromno očitkov in zavračanja. Človeštvo ni razumelo »črt in pack«, v katerih so slikarji videli globlji pomen. V današnjem času pa smo postali bolj dojemljivi do moderne in sodobne umetnosti, ki jo tudi bolje razumemo.
Ključne besede: Voda, motivi, simboli, marinisti, impresionizem, modernizem, mitologija, krščanstvo.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 2711; Prenosov: 242
Celotno besedilo (3,71 MB) |
