1. Uporaba službenih psov za identifikacijo osebe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Podgrajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uporaba službenih psov za identifikacijo oseb na podlagi vonja sega več stoletij nazaj, ko so ljudje začeli prepoznavati in izkoriščati izjemne sposobnosti pasjega voha za različne naloge. Že v času Antike so psi pomagali pri lovu in zaščiti, a njihova uporaba v bolj specializiranih vlogah, kot je identifikacija oseb, se je razvila kasneje.
Vsak človek ima svoj edinstven vonj, ki ga sestavljajo kompleksne kombinacije hlapnih spojin na koži. Ta individualni vonj je tako specifičen, da omogoča identifikacijo osebe zgolj na podlagi vonja, kar je pomembno v forenzični znanosti. Odorologija, znanstvena disciplina, ki preučuje vonje, preko dveh pristopov izvaja identifikacijo oseb preko vonja. En pristop vključuje uporabo instrumentalne tehnologije, drugi pa posebej usposobljene pse. Pasji vohalni sistem je izjemno občutljiv, kar omogoča učinkovito prepoznavanje vonjev. Vzorčenje vonjev je zelo pomemben postopek pri uporabi službenih psov za identifikacijo oseb v kriminalističnih preiskavah. Gre za zbiranje in shranjevanje vonjav, ki jih oddaja človeško telo, ali predmetov, najdenih na kraju kaznivega dejanja. Vonji se vzorčijo z uporabo sterilnih materialov, kot so posebni nosilci vonja, ki se nato shranijo v nepredušnih posodah, da se prepreči kontaminacija. Vzorci se nato uporabljajo pri identifikaciji tako, da pes povonja sporni vzorec vonja, zavarovan s kraja kaznivega dejanja, ter mora poiskati ujemajoči vonj med vzorci primerjalnih vonjev, ki vključujejo tudi vonj morebitnih osumljencev.
Postopki identifikacije oseb s pomočjo službenih psov se med državami razlikujejo, kar se odraža v različnih tehnikah zbiranja vonjev s kraja dejanja, v številu primerjalnih vzorcev, ponovitvah preizkusov, usposabljanju psov itd. Čeprav takšni dokazi v Sloveniji še niso priznani, se v drugih državah že uspešno uporabljajo kot posredni dokazi na sodiščih.
Ključne besede: službeni psi, policija, odorologija, identifikacija oseb, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (841,46 KB) |
2. |
3. Uporaba digitalne identifikacije za zmanjševanje napak pri transfuzijiTina Rogač, 2024, diplomsko delo Opis: Transfuzija je intervencija, katera se v zdravstvu uporablja vsakodnevno. Pri tej intervenciji je ključnega pomena identifikacija pacienta. Da bi se napake pri identifikaciji zmanjšale, so se začeli uveljavljati digitalni identifikacijski sistemi, s pomočjo katerih se veliko napak prepreči. Namen tega zaključnega dela je raziskati, kako z uporabo digitalne identifikacije pacientov vplivamo na zmanjševanje napak pri transfuziji.
Ključne besede: digitalna identifikacija, transfuzija, napake
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 62
Celotno besedilo (749,87 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Uporaba UHPLC-HRMS za določanje organskih spojin v vzorcih psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil : magistrsko deloGal Bjelovučić, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja uporabo tekočinske kromatografije ultra visoke ločljivosti,
sklopljene z masno spektrometrijo visoke ločljivosti (angl. ultra high performance liquid
chromatography – high resolution mass spectrometry, UHPLC-HRMS) za analizo
psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil. Razvili smo metodo za identifikacijo večjega
števila organskih snovi.
Za določanje organskih snovi v vzorcih je bila uporabljena kombinacija na novo razvite
metode UHPLC-HRMS z metodami infrardeče spektroskopije s Fourierovo transformacijo na
oslabljen totalni odboj (angl. attenuated total reflectance Fourier-transform infrared
spectroscopy, ATR-FTIR), tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z detektorjem z nizom
diod (angl. high performance liquid chromatography with diode aray detector, HPLC-DAD)
in plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo (angl. gas chromatography –
mass spectrometry, GC-MS), ki jih uporabljajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje
in hrano (NLZOH). Analizirani so bili trije vzorci psihoaktivnih snovi na osnovi
heksahidrokanabinola (angl. hexahydrocannabinol, HHC) in 58 vzorcev prehranskih dopolnil.
V vzorcih psihoaktivnih snovi smo identificirali štiri različne nove psihoaktivne snovi (NPS),
in sicer HHC, heksahidrokanabinol acetat (angl. hexahydrocannabinol acetate, HHC-O),
heksahidrokanabiforol (angl. hexahydrocannabiphorol, HHC-P) in
hidroksiheksahidrokanabinol (angl hydroxyhexahydrocannabinol, OH-HHC), ter 37 različnih
organskih spojin v vzorcih prehranskih dopolnil. Na Evropski center za spremljanje drog in
zasvojenosti z drogami (angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction,
EMCDDA) smo poročali prvo identifikacijo HHC-O v Sloveniji. Pri analizi vzorcev
prehranskih dopolnil so bile ugotovljene nepravilnosti pri 15 % analiziranih vzorcev.
Problematični so bili predvsem izdelki, kupljeni na spletu, ki so vsebovali zaviralce
fosfodiesteraze tipa 5 (angl. phosphodiesterase type 5, PDE5) in njihove derivate ter
anorektike, kot je sibutramin.
Razvita metoda predstavlja dobro orodje za analize tako psihoaktivnih snovi, katerih
proizvodnja se zelo hitro razvija, kot tudi prehranskih dopolnil, ki so na spletu prosto dostopne
vsakomur, vendar lahko vsebujejo zdravju škodljive ali celo življenjsko nevarne snovi.
Metoda omogoča identifikacijo velikega števila organskih spojin, z uporabo raztopin
standardov pa bi z njo lahko v prihodnosti določali tudi vsebnost teh potencialno nevarnih
spojin v vzorcih in tako preprečili morebitne zdravstvene zaplete pri njihovi uporabi.
Ključne besede: UHPLC-HRMS, psihoaktivne snovi, NPS, prehranska dopolnila, identifikacija
Objavljeno v DKUM: 03.01.2024; Ogledov: 453; Prenosov: 62
Celotno besedilo (5,11 MB) |
10. Analiza identifikacijskih zapestnic za zagotavljanje varnosti pacientov v bolnišničnem okoljuDoroteja Golob, 2022, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Natančna identifikacija pacienta predstavlja temelj varnosti za pacienta v bolnišničnem okolju. Identifikacijske zapestnice predstavljajo sredstvo za prepoznavanje pacienta in so povezava med pacientom ter preostalim zdravstvenim sistemom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so identifikacijske zapestnice za paciente poenotene med posameznimi oddelki znotraj bolnišnice.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Ključne besede: identifikacijske zapestnice, hospitalizacija, identifikacija pacienta, neželeni dogodki
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 1281; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,54 MB) |
