1. PRIMERJAVA OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI HOSPITALIZIRANIH MLADOSTNIKOV IN NJIHOVIH NEHOSPITALIZIRANIH VRSTNIKOVMaja Marija Minih, 2016, magistrsko delo Opis: Ohranjanje dobrega počutja pacientov v času hospitalizacije je že nekaj desetletij eden pomembnejših ciljev vseh zdravstvenih delavcev. Tako ni nenavadno, da smo tudi v Sloveniji že pred leti začeli uresničevati načela humanizacije hospitalizacije. Vendar pa uresničevanje načel humanizacije hospitalizacije samo po sebi še ne pomeni, da je dejansko učinkovito in da pripomore k boljšemu dobremu počutju.
Namen naše raziskave je tako bil preučiti in primerjati osebnostne lastnosti hospitaliziranih mladostnikov in njihovih nehospitaliziranih vrstnikov. Za namene raziskovanja povezave med posameznimi dimenzijami in poddimenzijami osebnosti in prisotnostjo oziroma odsotnostjo hospitalizacije, kot primerom stresne izkušnje, smo uporabili dva merska instrumenta za merjenje osebnostnih lastnosti, in sicer lestvico HANES in vprašalnik VMR-OM. Na vzorcu (N = 102), ki je vključeval skupino hospitaliziranih in skupino nehospitaliziranih mladostnikov, smo s pomočjo analiz primerjav povprečij skupin ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med skupinama v merjenih osebnostnih lastnostih (nevroticizem, boječnost/negotovost, socialna plašnost, antagonizem, negativno čustvovanje in ekstravertnost-aktivnost). Prav tako ni zaznati statistično pomembnih razlik med skupinama mlajših in starejših hospitaliziranih mladostnikov na poddimenziji negativno čustvovanje.
Na podlagi tega smo zaključili, da kratkotrajna hospitalizacija z ostalimi opaženimi humanizacijskimi ukrepi predstavlja primer dobre prakse in ne predstavlja dejavnika tveganja za razvijajočo se osebnost hospitaliziranih mladostnikov.
Ključne besede: osebnostne značilnosti in spremembe, mladostniška hospitalizacija, stres, humanizacija hospitalizacije, lestvica HANES, vprašalnik VMR-OM
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 1535; Prenosov: 181
 Celotno besedilo (1,74 MB) |
2. VRTEC V ZDRAVSTVENI USTANOVIKarmen Pavliha, 2016, diplomsko delo Opis: Z izbrano temo, ki nosi naslov Vrtec v zdravstveni ustanovi, je bil naš osnovni cilj prikazati pomen vrtca v zdravstveni ustanovi. Predstavljene so tudi teme: vloga vzgojitelja v vrtcu v zdravstveni ustanovi, dejavnosti vrtca v zdravstveni ustanovi in pomen sodelovanja vzgojitelja z zdravstvenim osebjem ter pomen sodelovanja staršev in vzgojitelja. V nadaljevanju je predstavljena tudi dolgotrajna hospitalizacija in njene posledice. Humanizacija hospitalizacije ima poseben pomen pri bivanju otroka v bolnišnici. Predstavljene so tudi pravice otrok, opredelili smo se na pravice otrok v bolnišnici in pravice staršev hospitaliziranih otrok. Empirični del diplomskega dela sestavlja anketa, ki je bila namenjena zdravstvenemu osebju na otroških oddelkih, kjer je prisoten vrtec v zdravstveni ustanovi. Z anketo smo želeli ugotoviti sodelovanje negovalnega tima z vzgojiteljem. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je sodelovanje med vzgojitelji na otroških oddelkih, kjer je prisoten vrtec v zdravstveni ustanovi, in negovalnim timom, dobro in da člani negovalnega tima spodbujajo vključevanje hospitaliziranih otrok v vrtec v zdravstveni ustanovi. Vključevanje hospitaliziranih otrok v vrtec v zdravstveni ustanovi predstavlja za negovalni tim zapolnitev otrokovega časa, pomoč pri boljšem počutju in hitrejši ozdravitvi. Otroci se po mnenju negovalnega tima lažje prilagodijo na hospitalizacijo, če so vključeni v vrtec v zdravstveni ustanovi.
Ključne besede: vrtec v zdravstveni ustanovi, vzgojitelj, hospitalizacija, humanizacija hospitalizacije, pravice, otrok.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1102; Prenosov: 87
Celotno besedilo (445,35 KB) |
3. VLOGA VZGOJITELJA V BOLNIŠNIČNEM VRTCUKatja Simonič, 2010, diplomsko delo Opis: Bolezen in morebiten odhod v bolnišnico je povezan s strahom, neugodjem in ločitvijo od staršev oziroma od matere. Zato imajo starši in vzgojitelji v času hospitalizacije zelo pomembno vlogo, da otroka vzpodbujajo k ustvarjalni igri in mu s tem preprečijo predajanje mračnim mislim. Pri tem je nujno tesno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi delavci na eni in starši otroka na drugi strani.
V diplomskem delu smo želeli predstaviti, kako otrok doživlja bolezen, bivanje v bolnišnici v različnih razvojnih obdobjih, kako starši doživljajo bolnega otroka, kakšne so otrokove pravice pri bivanju v bolnišnici, kako otroci čustveno in socialno doživljajo bolnišnico, bivanje v njej, česa se bojijo ter koga pogrešajo. Najbolj pa nas je zanimala ključna vloga vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu, kakšni so njegovi cilji in metode dela, kako poteka vzgojiteljevo načrtovanje in prilagajanje programa na posameznem vzgojnem področju, kakšna je komunikacija med vzgojiteljem, zdravstvenimi delavci, starši in otrokom ter kako uporabiti različne terapevtske dejavnosti kot sredstvo za sproščanje stisk pri bolnem otroku.
V zadnjem delu diplomske naloge pa smo želeli predstaviti še oddelke bolnišnice Celje, oddelke Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Ljubljana, kjer delujejo bolnišnični vzgojitelji. Vzgojitelje so uvedli na otroških oddelkih šele s procesom humanizacije. Njihova vloga pa ni omejena le na predšolske otroke, pač pa imajo pomembno vlogo tudi pri šolarjih, najstnikih, mladostnikih.
Ključne besede: otrok, bolezen, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, vzgojitelj v bolnišničnem vrtcu, terapevtske dejavnosti, glasba, pravljica, lutka.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2010; Ogledov: 3722; Prenosov: 649
Celotno besedilo (2,72 MB) |
