| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba prehranskih dopolnil pri starejših ljudeh
Melisa Časar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Pravilna prehrana starostnika je zelo pomembna za delovanje organizma, kajti vsako nepravilno prehranjevanje lahko vpliva na zdravje ljudi. Prehranska dopolnila so pomemben del v starosti, saj dopolnjujejo prehrano in jih starostniki še toliko bolj potrebujejo zaradi večjega primanjkljaja določenih hranil. Pomembno je zavedanje ljudi, da prehranska dopolnila ne nadomeščajo običajne prehrane. Metodologija raziskovanja: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 17 vprašanj in je bil anonimen. V raziskavi je sodelovalo 30 starejših oseb moškega in ženskega spola. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da starostniki bolj slabo poznajo prehranska dopolnila. Bistvene razlike med prehranskimi dopolnili in zdravili ne poznajo. Večina jih definira kot dopolnilo, ki zadošča za uravnoteženo prehrano. Starostniki najpogosteje posegajo po koencimu q10, vitaminih in mineralih ter čebeljih izdelkih. Sklep: Pomembno je, da ugotovimo slabšo prehranjenost starostnika in s tem posledično pomanjkanje določenih hranil, ki so pomembni za organizem posameznika, ter da pričnemo dopolnjevati prehrano z prehranskimi dopolnili in dodatki. Pomembno je tudi, da so starostniki ozaveščeni o pomenu in uporabi prehranskih dopolnil in dodatkov in da ločijo razlike med prehranskimi dopolnili in zdravili.
Keywords: prehranski dodatki, starostnik, vitamini, minerali, hranila
Published: 28.03.2019; Views: 1133; Downloads: 264
.pdf Full text (848,30 KB)

2.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Keywords: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Published: 20.08.2018; Views: 1113; Downloads: 251
.pdf Full text (1,36 MB)

3.
Prehranjevalne navade in ocena prehranjenosti pacienta z demenco
Barbara Cussigh, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade bolnikov z demenco in določiti njihov prehranski status. Rezultati kažejo, da bolniki v začetni fazi Alzheimerjeve demence dnevno ne zaužijejo dovolj priporočenih hranil, predvsem beljakovin in tekočine. Ugotovili smo, da ima več kot 60 % bolnikov zmanjšano mišično maso. Prehranski status bolnikov ni ustrezen, saj pri 37,5 % bolnikih obstaja tveganje za podhranjenost. Menimo, da bolniki potrebujejo natančno prehransko obravnavo že v začetni fazi Alzheimerjeve demence.
Keywords: Alzheimerjeva demenca, prehrana, prehranski status, hranila
Published: 25.07.2018; Views: 599; Downloads: 149
.pdf Full text (800,09 KB)

4.
ANALIZA STANJA HRANJENOSTI, ENERGIJSKEGA VNOSA IN VNOSA MAKROHRANIL PRI BOLNIKIH V BOLNIŠNICI
Irena Volk, 2011, specialist thesis

Abstract: Uvod: Prehrana bolnikov v času bivanja v bolnišnici je eden izmed pomembnejših dejavnikov v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Neustrezen in nezadosten vnos hranil v času bolezni, ko so potrebe bistveno povečane, je razlog za slabši izid bolezni. Pri bolnikih v bolnišnicah je podhranjenost povezana s počasnejšim celjenjem ran, večjo verjetnostjo zapletenih okužb, večjim tveganjem za ponovno bolnišnično zdravljenje in večjo umrljivostjo. Namen specialističnega dela je bil ugotoviti stanje hranjenosti bolnikov, povprečen vnos makro hranil in povprečen energijski vnos pri bolnikih, hospitaliziranih v Bolnišnici Topolšica. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 53 bolnikov (24 moških in 29 žensk), starih od 29 do 93 let, hospitaliziranih na internem in pljučnem oddelku Bolnišnice Topolšica. V času raziskave sta se pri vsakem bolniku ob sprejemu naredili ocena stanja hranjenosti in ocena ogroženosti za nastanek podhranjenosti po NRS 2002 (Nutritional Risk Screening). Pri vseh bolnikih je bil spremljan in zabeležen vnos vsakega obroka. V času trajanja raziskave je bila narejena tudi kemijska analiza makro hranil in energijskih vrednosti celodnevnih bolnišničnih obrokov za obdobje treh dni. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je 26 % bolnikov ogroženih zaradi podhranjenosti. Energijska vrednost bolnišničnega obroka je bila v povprečju 1660 kcal. Pri analizi potreb po energijskem vnosu bolnikov v času bivanja v bolnišnici so bile ugotovljene zelo velike razlike med bolniki, in sicer so bile le-te od 1000 do 2800 kcal/dan. Ugotovljeno je bilo, da je 34,6 % bolnikov pojedlo celotne dnevne obroke, 30,8 % bolnikov pa je zaužilo manj kot 1200 kcal. Zaključki: Med preiskovanimi bolniki jih je bilo prehransko ogroženih 26 %. Njihove povprečne dnevne energijske potrebe so 1804,7 ± 369,1 kcal/dan, kar pomeni, da z bolnišničnimi obroki v povprečju ne zagotavljamo dnevnih energijskih potreb bolnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je vrednost ponujenih dnevnih obrokov v Bolnišnici Topolšica povprečno 1660 kcal, povprečna vrednost zaužitih dnevnih obrokov je 1361 ± 326,4 kcal. Bolniki so v povprečju zaužili 22 % maščob in 15,2 % beljakovin.
Keywords: prehrana bolnikov, makro hranila, energijski vnos, prehransko presejanje, podhranjenost
Published: 26.09.2011; Views: 2997; Downloads: 389
.pdf Full text (881,58 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica