| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv prenajedanja na kakovost življenja mladostnikov
Špela Kresnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Za motnjo prenajedanja so značilne ponavljajoče epizode prehranjevanja, ki so strnjene v obdobje dveh ur. Ob daljšem trajanju se lahko začnejo kazati motnje na psihiatričnem, zdravstvenem in vedenjskem področju. Navedeni dejavniki še posebej vplivajo na kakovost življenja mladostnikov, saj ti različno sprejemajo sebe in okolico, v kateri živijo. Metode: Postavili smo PIO vprašanje, na katerega smo tudi odgovorili. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Cochrane Library. Pri izboru člankov smo uporabili PRISMA flow diagram. Karakteristike vključenih raziskav smo predstavili v tabeli, prav tako smo jih kritično ocenili in sintetizirali dokaze. Rezultati: Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov slabšo kakovost življenja od pričakovane, in sicer zaradi socialnih težav, nizke samopodobe, oslabljene mobilnosti, zdravstvenih zapletov ter psihiatričnih, vedenjskih, razpoloženjskih in tesnobnih motenj. V raziskavah smo zasledili, da imajo določeni težave tudi s perfekcionizmom, pretiranim nadzorom nad svojim telesom in nestrpnostjo. Velik del mladostnikov ima težave tudi z debelostjo. Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo, da ima prenajedanje mnoge slabosti, ki se pri mladostnikih kažejo na psihičnem, fizičnem, socialnem in duševnem področju. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se težave s starostjo stopnjujejo, kar lahko prinese več negativnih posledic na njihovo kasnejše življenje.
Ključne besede: motnja, prehranjevanje, hrana, debelost
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 95; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Analiza kuhinjskih odpadkov v zdravstveni ustanovi
Marina Borković, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so analizirani kuhinjski odpadki v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Opredeljeni so odpadki in slikovno je predstavljena hierarhija odpadkov, nato so opisane vrste odpadkov in bolj podrobno opredeljeni biološko razgradljivi odpadki in odpadna embalaža. V povezavi s tem je podana definicija recikliranja odpadkov in tudi njegove prednosti. Obširno je pojasnjeno nastajanje odpadne hrane, vzroki za nastanek in predstavljeni so statistični podatki o odpadkih. Podani so načini za zmanjšanje kuhinjskih odpadkov, predstavljeno je doniranje viška hrane in opredeljen sistem HACCP. V empiričnem delu so s pomočjo intervjuja podani odgovori na raziskovalna vprašanja. Na osnovi pridobljenih podatkov in analize so predlagane morebitne izboljšave.
Ključne besede: analiza, odpadki, hrana, kuhinja, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 128; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Možnosti zmanjšanja količin odpadne hrane v šolskih kuhinjah
Ana Čebulj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko zavržene hrane po svetu in v Sloveniji, razloge in posledice tovrstnega ravnanja. Zanimalo nas je tudi, s katerimi ukrepi bi količino odpadne hrane v šolah lahko zmanjšali. Ugotovili smo, da posamezniki nimamo ustreznega odnosa do hrane, saj letno zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. Razlogi za to so različni, v največji meri pa v gospodinjstvih k temu prispevata neprimerno načrtovanje in nakupi prevelikih količin hrane. V šolah pa je glavni dejavnik ta, da dijakom ponujena hrana ne ugaja. Zaradi tega se vsako leto zavrže veliko hrane, kar ima negativen vpliv na okolje (npr. sproščanje metana in manjša biotska raznolikost). Ob preučevanju literature smo opravili tudi intervju z vodstvom Biotehniškega centra Naklo in ugotovili, da se vedenje dijakov sklada z ugotovitvami raziskav, ki kažejo na to, da dijaki v večji meri hrano zavržejo zato, ker jim ni všeč. Poleg vzrokov smo poiskali tudi ukrepe, s katerimi bi tovrstno vedenje v prihodnje lahko preprečili. Na šolski ravni bi dijake vključili v izbiro ponudbe hrane in upoštevali njihove želje pri pripravi ali naročanju malic. Na individualni ravni pa bi moral vsak posameznik premisliti, katero hrano mora kupiti, in narediti načrt priprave obrokov. Prav tako bi morali ozavestiti, kaj storiti s hitro pokvarljivo hrano, in s tem pripomoči k manjšim količinam odpadne hrane. V prihodnje bi bilo smiselno urediti tudi zakonodajo na tem področju, ki bi omogočala prodajo določenih izdelkov nepopolne oblike in uvedla strožji nadzor nad ločevanjem odpadkov.
Ključne besede: zavržena hrana, ukrepi, negativne posledice, neprimerno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 218; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (689,31 KB)

4.
Smotrnost uporabe električnih vozil pri distribuciji lokalno pridelane hrane
Mihael Medved, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Logistika pri dostavi pokvarljive hrane je eden izmed najzahtevnejših procesov v lokalnih prehranskih verigah, predvsem zaradi temperaturne občutljivosti blaga. Potrošniki so prepoznali prednosti lokalno pridelane hrane, zato se transport na lokalni ravni nenehno povečuje, kar vpliva tudi na razvoj novih logističnih procesov. Celovit logistični proces pa ni le finančno in časovno učinkovit, temveč tudi v skladu z načeli okoljevarstva. V preteklih letih se je veliko govorilo o možnosti zmanjšanja vplivov na okolje s povečanim obsegom lokalne distribucije. Vpliv na okolje, ki ga povzroča transport, se lahko zmanjša z uporabo alternativnih virov energije, kot sta sončna ali električna energija. V diplomskem delu poskušamo oceniti možnost zamenjave fosilnih goriv z električno energijo pri transportu lokalno pridelane hrane. Primerjali bomo stroškovno, okoljevarstveno in časovno učinkovitost električnega vozila ter na podlagi analize raziskave določili model poti, ki je značilen za pridelovalce lokalne hrane v Sloveniji.
Ključne besede: lokalna hrana, električna vozila, energijska učinkovitost, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 445; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (781,02 KB)

5.
Zavržena hrana kot biološki odpadek
Aljoša Jordan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Ključne besede: zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 367; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

6.
Pogled potrošnika na ekološko pridelano hrano in gensko spremenjene organizme
Maja Viteškić - Gončin, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju informacij, ki se pretakajo na različne načine, obdobju, ko vsak posameznik želi najboljše za svoje zdravje. Zaradi lažjega dostopa do informacij smo vedno bolj informirani o načinih za zagotavljanje boljše kakovosti življenja, posledično se je zgodil veliki preobrat, tako da so ljudje vedno bolj zainteresirani glede kakovosti in izvora živil. S pojavom ekološkega kmetijstva so potrošniki razvili velike simpatije do te vrste prehrane. Ljudje želijo poznati izvor in želijo kvalitetna živila, hkrati pa je vedno večji odpor do gensko spremenjene hrane. Težko trdimo zakaj, ampak v našem okolju so taka živila na zelo slabem glasu. Mogoče zgolj kot posledica dejstva, da česar ne razumemo, tudi ne moremo sprejeti. Ko primerjamo Evropo in Združene države Amerike, spoznamo, da sta kultura ljudi in odnos do prehrane popolnoma različna. Evropska unija podpira manjše ekološke kmetije, težko sprejema novosti na področju gensko spremenjene hrane, medtem pa je v Združenih državah Amerike pristop do kmetovanja drugačen, predvsem se kmetijstvo odvija na zelo velikih površinah in omogoča zelo veliko samooskrbo. Potrošnik je pomembna gonilna sila, ki odločujoče vpliva na razvoj celotne prehrambne industrije in s svojimi nakupovalnimi navadami usmerja razvoj trga in posledično vpliva na odločitve, kakšne izdelke bodo gojili pridelovalci. Pomembno je razlikovati med pridelavo hrane za trge, kjer je kupna moč visoka, in pridelavo hrane, ki omogoča preživetje svetovnemu prebivalstvu. Za zadovoljevanje povpraševanja po obeh oblikah pridelave hrane imata ekološko pridobljena hrana in gensko spremenjena hrana svoje prednosti in slabosti. Brez teoretičnega znanja ni osnov za nadaljnje raziskovanje, zato je najprej pojasnjeno, kaj je ekološko pridelana hrana in kaj so gensko spremenjena živila. Uporabljena metoda je preučevanje tuje in slovenske literature, da dobimo širšo sliko ekološkega kmetovanja in proizvodnje genetsko spremenjenih organizmov. Analizirani in opisani bodo relevantni pojmi in instituti. Kako taka živila prepoznati v trgovini, kakšne so njihove prednosti in slabosti. Uporabljena bo komparativna metoda, tako da bodo primerjane lastnosti ekološke pridelave hrane in pridelave hrane s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. Z izvedbo ankete in statistične obdelave pridobljenih podatkov bo odgovorjeno na raziskovalna vprašanja. Interes je glede povezave med prihodki in nakupovalnimi navadami potrošnikov, specifično glede tega, ali potrošniki z nizkimi prihodki dejansko kupujejo ekološka živila ter zakaj imajo ljudje odpor do gensko spremenjene hrane. Ugotavljano bo, ali je gensko spremenjena hrana manj kakovostna od ekološke pridelane hrane. S pomočjo navedb, citatov in uporabe izpiskov bodo ugotovitve dodatno argumentirane.
Ključne besede: ekološko pridelana hrana, gensko spremenjeni organizmi, obnašanje potrošnikov, zdrava hrana
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 360; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Študija primera "sporno meso" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mojca Naglič, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjih časih na trg prodaje prihaja veliko različnih prehranskih izdelkov z vseh koncev sveta. Hrana gre skozi več verig, od kmetije do klavnice, trgovine in na koncu do potrošnika. Zaradi števila vpletenih akterjev v tej verigi prihaja tudi do spornosti izdelkov. Eden izmed bolj ogroženih izdelkov je meso. Dano diplomsko delo opisuje enega od primerov prihoda spornega mesa na trg prodaje iz avstrijske klavnice Ramsauer Fleisch. Potrošniki so lahko oktobra 2019 kupili sporno meso v nekaterih mesnicah in večjih trgovinah. Sporno meso naj bi bilo preveč vodeno, kar je bil razlog za odpoklic izdelka. Klavnica je pozneje šla v stečaj, marsikateri slovenski trgovec in kmet pa je utrpel izgubo dobička. Posledice uživanja takega mesa vodijo v poslabšanje zdravja ljudi – od listerije do salmonele, raka ipd. Zato sta toliko bolj pomembna dober nadzor in ozaveščanje ljudi. Če bodo pristojni organi izvajali dvojni nadzor nad hrano, tako kot to deluje v Sloveniji, in ljudi obveščali o takih dogodkih, se bo stanje izboljšalo. Ker se še premalo zavedamo posledic spornosti hrane, je takih primerov vedno več. Zavedati se moramo, kaj jemo in kupujemo, ter čim več pridelovati sami doma na vrtu in kupovati lokalno. V Sloveniji imamo prosti trg, zaradi katerega do nas pridejo tudi izdelki, ki niso nujno kakovostni. Zato ne smemo gledati samo na ceno, ki naj bo čim bolj nizka, ampak tudi na kakovost izdelka. V prehranski verigi se mora vsak zavedati svoje odgovornosti – od kmeta, kako vzreja živali, do veterinarja, da dobro pregleda žival, in vse do kupca, ki se odloči, kaj bo kupil in jedel. Če bomo imeli dober nadzor in se zavedeli parametrov cene in kakovosti pri nakupu izdelkov, še posebej mesa, bomo ohranjali varnost izdelkov in skrbeli za svoje zdravje.
Ključne besede: diplomske naloge, sporno meso, varnost, hrana, Ramsauer Fleisch
Objavljeno v DKUM: 03.09.2020; Ogledov: 388; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (871,75 KB)

8.
Probiotiki in drugi koristni mikroorganizmi ter pomen fermentiranih živil za krepitev zdravja
Evelin Leber, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na probiotike in fermentirana živila ter na to, kako z njimi pripomoremo h krepitvi zdravja. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Učinke probiotičnih mikroorganizmov povezujemo z imunskim sistemom gostitelja in ravnovesjem črevesne mikrobiote v prebavilih. Pomembno vlogo imajo tudi pri uravnavanju kožne ter vaginalne mikrobiote. Fermentirana živila nastajajo s procesom fermentacije, med katero mikroorganizmi s svojimi encimi razgradijo organske spojine do kislin in drugih metabolitov. Najbolj pogosti so fermentirani mlečni izdelki, poznamo pa tudi fermentirano sadje, zelenjavo, žita, čaje, meso, zelišča itd. Probiotiki in fermentirana živila po študijah kažejo pozitivne učinke na zdravje v primeru njihove dolgoročne uporabe in so dokazano koristni in nepogrešljivi pri zdravem načinu življenja. Natančnih mehanizmov delovanja probiotikov in fermentiranih živil na zdravje še ne razumemo v celoti. Vemo pa, da lahko delujejo zelo različno na vsakega posameznika in v odvisnosti od seva koristnega mikroorganizma. Današnja živilska industrija si prizadeva za inovativno proizvodnjo z nenehnim uvajanjem novih izdelkov, ki imajo pozitiven učinek na zdravje ljudi. Živila, za katera trdijo, da pozitivno vplivajo na zdravje z zmanjšanjem tveganja za razvoj določenih bolezni ali izboljšanjem splošnega stanja organizma, sodijo med hrano nove generacije, mednje med drugim spadajo tudi fermentirana živila in probiotiki. Dokazano zmanjšujejo stres, raven holesterola in glukoze v krvi, pozitivno vplivajo na črevesno mikrobioto, zmanjšujejo krvni tlak in telesno težo.
Ključne besede: fermentacija, hrana, imunski sistem, alergija, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 748; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (546,61 KB)

9.
Odgovornost osnovnošolcev za zdravje skozi vidike prehrane in osebne higiene na OŠ Jožeta Hudalesa in OŠ Zgornja Kungota
Laura Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Odgovornost osnovnošolcev za zdravje skozi vidike prehrane in osebne higiene na OŠ Jožeta Hudalesa in OŠ Zgornja Kungota, sestavljajo tri zaključene celote, teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je opredeljen pojem zdravje ter z njim povezani pojmi. Osebna higiena in zdrava prehrana ključno opredeljujeta, kako ostati zdrav. V tem delu je vključena tudi predstavitev osnovnih šol, kateri sodelujeta v raziskavi in projekti, ki tam potekajo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki sem jih pridobila s pomočjo spletne ankete, katero so učenci izbranih šol rešili sami. Nekaj učencev vsakodnevno zajtrkuje, spet drugi le včasih. Kot pričakovano največ učencev zajtrkuje mleko in kosmiče, malica kruh z dodatki, jedo delno zdravo kosilo in si za večerjo prav tako radi privoščijo kruh z izbranim dodatkom. Učenci so seznanjenim z dejstvom, da je potrebno večerjati vsaj dve uri pred spanjem. Dan pred anketiranjem so jedli premalo zelenjave ter zadostno količino sadja. Učenci se umivajo vsak dan, prav tako si vsakodnevno s pravilno tehniko ščetkanja zjutraj in zvečer umivajo zobe. Nekateri ob tem uporabljajo tudi zobno nitko. Največ otrok si roke umiva pred in po kosilu ter po stranišču. Učenci svoj prosti čas preživljajo kvalitetno, kar pomeni v naravi in z gibanjem. Šola, katero obiskujejo poskrbi, da so njihovi učenci seznanjeni s projekti, ki tam potekajo. V praktičnem delu je predstavljen potek naravoslovnega dne, povezan z osrednjo temo magistrske naloge, kjer so naloge razporejene po skupinah in po podnaslovih.
Ključne besede: zdravje, hrana, osebna higiena, osnovna šola, zobje
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 628; Prenosov: 0

10.
Stories behind the dining table: the meaning and use of food in selected prose fiction by Alice Munro and Margaret Atwood
Lucija Dežan, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in rabo hrane v izbranih delih kanadskih pisateljic Alice Munro in Margaret Atwood. V analizo sta zajeta dva romana Atwoodove, in sicer The Edible Woman in Lady Oracle (Preročišče), Alice Munro pa je znana kot avtorica kratkih zgodb, zato analiza njenih del zajema deset kratkih zgodb iz treh različnih zbirk: Too Much Happiness (Preveč sreče), Who do You Think You Are? in The View from Castle Rock (Pogled z grajske pečine). Prvi del magistrske naloge obravnava raznolike vloge, ki jih ima hrana v vsakdanjem življenju. S pomočjo znanstvenih člankov, literarnih esejev, doktorskih disertacij in konferenčnih prispevkov je hrana v tem delu razdeljena na štiri ključna področja oziroma kategorije: i) hrana kot orodje nege, skrbi in seksualnosti, ii) hrana kot del zahodne kulture, iii) hrana kot pomembna sestavina družabnih dogodkov ter iv) hrana kot izraz moči in nadzora. V povezavi z nego in skrbjo je hrana obravnavana predvsem skozi dojenje, materinsko skrb ter socializacijo žensk, ki stremi k skrbi za druge. Pri seksualnosti se preučuje ustvarjanje erotičnega vzdušja, zapeljevanje s pomočjo hrane ter seksualna konotacija različnih prehranskih izdelkov. Znotraj kategorije hrane kot sestavine zahodne kulture so izpostavljeni problemi oglaševanja, ki ustvarjajo pritisk, povezan s telesno samopodobo posameznika, ter vplivajo na negativno dojemanje debelosti. Na kratko je predstavljeno tudi razlikovanje med tipično moško (meso) in žensko (zelenjava) hrano, izpostavljen pa je tudi vpliv hrane na razvrščanje ljudi glede na njihov socialni status. Pri kategoriji, ki se osredotoča na hrano kot element družabnih dogodkov, je preučevana vloga obrokov pri ustvarjanju družinske dinamike, vzdrževanju ritualov ter družbenega reda. Različni družabni dogodki, povezani s hrano (na primer slavnostne večerje, zabave s koktajli ali družinski pikniki), namreč namigujejo na različne stopnje bližine. Izpostavljena je vloga skupnih obrokov, ki utrjujejo skupinsko pripadnost ter spodbujajo upoštevanje pravil; ta služijo tudi kot sredstvo discipliniranja posameznika. Znotraj zadnje kategorije, ki preučuje vlogo hrane kot izraz moči, je pozornost osredotočena na razmerja med spoloma, razdelitev nalog (na primer, kdo pripravlja hrano, kdo plača večerjo, kje kdo sedi) ter moč družbenega pritiska, ki vpliva na oba spola in utrjuje sledenje tradicionalnim družbenim vlogam v kuhinji.
Ključne besede: hrana, književnost, kanadska književnost, kultura
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 636; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (628,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici