| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza poslovne uspešnosti hotelirstva : primer Slovenija
Gordana Ivankovič, Tomi Špindler, 2019, published scientific conference contribution

Abstract: Iz leta v leto se pomen turizma na mednarodni in nacionalni ravni krepi,tako v deležu BDP, zaposlenosti, izvoza in naložb. Eden najpomembnejših omejitvenih dejavnikov turističnih zmogljivosti države so nastanitvene zmogljivosti, kar v mednarodnem hotelirstvu običajno merimo s številom hotelskih sob (USALI). Soba je tudi uveljavljena kategorija za merjenje uspešnosti poslovanja na osnovi denarnih in nedenarnih mer. Prispevek analizira dosežke hotelirstva v Sloveniji med leti 2008 in 2017 iz podatkov SURS in Ajpes na osnovi izbranih denarnih in nedenarnih kazalnikov uspešnosti na zaposlenega in na sobo. Iz rezultatov je razvidno, da število nočitev in čistih prihodkov od prodaje ne narašča sorazmerno glede na zaposlenega in glede na sobo. Prav tako vrednost kazalnikov uspešnosti poslovanja dosega v povprečju večjo rast glede na zaposlenega, kot glede na sobo. Iz raziskave sklepamo, da je zahtevnejšemu gostu potrebno ponuditi več vsebin, ki zahtevajo drugačna znanja zaposlenih, več vlaganj v nadstandardne produkte, ki bodo generirali višjo dodano vrednost tako na zaposlenega, kot na poslovni učinek – sobo.
Keywords: turizem, hotelirstvo, ekonomski pomen, merjenje uspešnosti poslovanja, denarne mere, nedenarne mere, Slovenija
Published in DKUM: 29.01.2024; Views: 317; Downloads: 21
.pdf Full text (30,97 MB)
This document has many files! More...

2.
Uporaba orodij marketinga 4.0 v podjetju Thermana d.d.
Ana Dorn, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Turizem štejemo med dejavnosti, ki se morajo nenehno prilagajati spremembam na trgu. Tako morajo zaposleni v turizmu poznati odjemalce, cene na trgu, okolje oziroma destinacijo, v kateri delujejo, predvsem pa svoje izdelke, da znajo iz njih ustvariti primerno ponudbo in s tem privabiti potencialne odjemalce k nakupu izdelka ali storitve podjetja. Turizem se bo najbolje razvijal v destinacijah, kjer so urejene prometne povezave, kjer najdejo obiskovalci pestro ponudbo prostočasnih dejavnosti in privlačno klasično turistično ponudbo, kot so termalna kopališča, še posebej, če nudijo programe tudi za poslovne goste. Turizem je tesno povezan z marketingom. V dobi digitalizacije lahko poleg digitalnega marketinga omenjamo tudi marketing 4.0, ki predstavlja kombinacijo tradicionalnega trženja (televizija, radio in tisk) in digitalnega trženja (spletno okolje). V diplomskem delu sta predstavljena v teoretičnem delu klasičen marketing in koncept marketinga 4.0 na področju hotelirstva. V empiričnem delu je najprej predstavljeno področje marketinga v izbranem podjetju, nato pa so prikazani rezultati intervjuja, iz katerih izhaja nekaj temeljnih ugotovitev raziskave. Poleg tega je analizirano še, ali izbrano podjetje hkrati z digitalizacijo zvišuje tudi digitalne kompetence svojih zaposlenih. Zanimalo nas je tudi, ali so zaposleni v podjetju dovolj usposobljeni za uporabo digitalnih marketinških orodij, da jih znajo uporabiti v korist podjetja. Poleg intervjuja je izvedena tudi anonimna anketa med uporabniki storitev podjetja, pri čemer je ugotovljeno, kje večinoma najdejo informacije o njihovi ponudbi. Izbirali so lahko med klasičnimi in socialnimi mediji. Rezultati ankete so prikazani v empiričnem delu diplomske naloge. Prav tako so v empiričnem delu prikazani osnovni parametri intervjuja. Vse skupaj je povzeto v temeljnih ugotovitvah raziskave.
Keywords: Marketing 4.0, turizem, hotelirstvo, marketinška orodja, digitalizacija poslovanja, socialna omrežja
Published in DKUM: 16.01.2023; Views: 936; Downloads: 116
.pdf Full text (3,70 MB)

3.
Posledice Covid-19 na delo in gostoljubnost hotelskega osebja v Termah Čatež, d. d. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Kaja Budič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ustavitev javnega življenja zaradi pandemije Covid-19 je močno prizadela celoten turistični sektor, še posebej sektor hotelirstva. V novo nastali situaciji je moralo osebje, ki dela v neposrednem stiku z gosti, prednostno poskrbeti za lastno varnost, za varnost gostov ter obenem ohranjati gostoljubnost do njih. Zaščitni ukrepi so postavili gostinsko osebje pred pomemben izziv: kako ob upoštevanju fizične razdalje, nošenju obraznih mask in drugih zaščitnih ukrepih izkazovati gostoljubja do gostov, ki predstavlja ključni dejavnik za zagotavljanje zadovoljstvo gostov. V empiričnem delu naloge smo raziskovali, kako so varnostni in zaščitni ukrepi v času pandemije Covid-19 spremenili delo in izražanje gostoljubnosti osebja do hotelskih gostov v izbranih hotelih Term Čatež, d. d. Rezultati raziskave so pokazali, da so varnostni in higienski ukrepi za preprečevanje širjenje okužbe otežili delo osebja, ki vstopa v neposreden stik z gosti in spremenili način izražanja gostoljubnosti do njih. Razkuževanje in zaščitna sredstva za zajezitev okužbe so povzročili določene neprijetne situacije, ki zahtevajo od hotelskega osebja kot tudi od gostov povečano potrpežljivost. Zaradi povečanih konfliktov in preobremenjenosti hotelskega osebja se je pritisk na gostoljubnost je v času pandemije znatno povečal, vendar se kljub neprijaznim delovnim pogojem osebje v hotelih Term Čatež, d. d. prizadeva ohranjati vrednoto gostoljubja in jo izražati hotelskim gostom.
Keywords: hotelirstvo, hotelsko osebje, gostoljubnost, pandemija Covid-19, varnostni in higienski ukrepi
Published in DKUM: 27.12.2021; Views: 1080; Downloads: 149
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
Kategorizacija in kakovost hotelov v regiji Posavje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Paula Trpkov, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kategorizacija je bistven element pri odločanju kakovosti hotela in je prvi faktor,na podlagi katerega lahko gost predvidevakakovost storitev glede na svoja pričakovanja. Pojem kategorije hotelov se pri vsakem posamezniku odraža drugače.V praksi lahko opazimo, da obstajajo razlike med hoteli iste kategorije. Prav zaradi tega je poznavanje kategorizacije in kakovosti storitev pomembno za hotelirje in goste. V empiričnem delu smo raziskali, kako hotelirji in gostje razumejo kategorizacijo hotela in kako povezujejo kategorijo hotelov s kakovostjo hotelskih storitev v regiji Posavje.Raziskava je pokazala, da je potrebno spremeniti oz. posodobiti sistem in povečati pozornost pri izvajanju funkcionalne storitve, saj se ta hitreje pomni in je za goste pomembnejša. Z lansko novo uvedbo kategorizacije, imenovane Hotelstars, smo dobili zagotovilo kakovosti na mednarodni ravni in s tem tudi boljšo prihodnost v hotelirstvu.
Keywords: Kategorizacija, Kakovost, Hotel, Hotelirstvo, Posavje
Published in DKUM: 04.07.2019; Views: 1616; Downloads: 219
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
VPLIV ORGANIZACIJSKE KLIME NA ZADOVOLJSTVO GOSTA
Tjaša Drevenšek, 2016, master's thesis

Abstract: V povezavi s kakovostjo storitev je zadovoljstvo gostov tisti pojem, ki ga hotelirji dobro poznajo in h kateremu stremijo, če želijo poslovati uspešno in obstati na trgu. Storitve gostom pa izvajajo zaposleni, ki delujejo v določenem delovnem okolju. Namen raziskave je ugotoviti, ali vzdušje v delovnem okolju, imenovano organizacijska klima, vpliva na zadovoljstvo hotelskega gosta. Uporabljena metoda spraševanja je bila izvedena z dvema instrumentoma, anketnim vprašalnikom za goste in za zaposlene. Raziskovanje je potekalo 26 dni v petih hotelih istega hotelskega podjetja. V statistično obdelavo je bilo vključenih 251 anketnih vprašalnikov. Mnenja 188 anketiranih gostov so pokazala, da so bili v hotelih zelo zadovoljni, 63 zaposlenih pa je poročalo, da je klima v hotelskem podjetju dobra. Izračun korelacije s Pearsonovim koeficientom je pokazal zelo šibko korelacijo med pojmoma. Izračun statistične pomembnosti kaže na nepomembnost rezultatov, razlog za to pa je lahko premajhen vzorec zaposlenih, napaka v procesu oziroma vprašalniku in podobno.
Keywords: hotelirstvo, organizacijska klima, zadovoljstvo gostov
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 1934; Downloads: 223
.pdf Full text (1,15 MB)

6.
RAVEN IN MOŽNOSTI RAZVOJA MEDKULTURNIH KOMPETENC OSEBJA V RECEPCIJAH SLOVENSKIH HOTELOV
Vesna Tanšek, 2016, master's thesis

Abstract: V panogi turizma in gostinstva je rast podjetij vedno bolj odvisna od uspešnosti medkulturnih interakcij med njihovimi zaposlenimi in kulturno raznolikimi obiskovalci. Glede na to, da so zaposleni v recepcijah hotelov prvi in včasih edini predstavniki podjetja, s katerimi gostje komunicirajo, je še posebej pomembno, da slednji razvijejo medkulturno kompetenco. Namen magistrskega dela je ugotoviti raven medkulturne kompetence in proučiti povezanost posameznih dimenzij medkulturne kompetence osebja v recepcijah slovenskih hotelov. V magistrskem delu oblikujemo tudi nabor možnosti razvoja medkulturne kompetence tega osebja. Naša empirična raziskava temelji na izbranem konceptualnem modelu medkulturne kompetence. Raziskali smo raven kognitivne, čustvene in vedenjske dimenzije medkulturne kompetence ter povezave med temi dimenzijami. Rezultati naše raziskave kažejo, da je raven kognitivne, čustvene in vedenjske dimenzije medkulturne kompetence zaposlenega osebja v recepcijah slovenskih hotelov visoka in da sta tako kognitivna kot tudi čustvena dimenzija pozitivno povezani z vedenjsko dimenzijo medkulturne kompetence. Magistrsko delo prispeva k empirični potrditvi izbranega konceptualnega modela medkulturne kompetence in k raziskavi odnosov med nekaterimi dimenzijami tega modela. Raziskava ozavešča tudi o pomenu medkulturne kompetentnosti v času intenzivnih mednarodnih družbenih ter poslovnih interakcij in sintetizira nabor potrebnih znanj ter sposobnosti, z namenom povečanja ravni medkulturne kompetence posameznikov.
Keywords: medkulturna kompetenca, turizem, hotelirstvo, recepcija, osebje recepcije, Slovenija.
Published in DKUM: 30.05.2016; Views: 1282; Downloads: 185
.pdf Full text (1,24 MB)

7.
Analiza vsebin spletnih strani petih mariborskih hotelov
Andrej Lesar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj interneta in z njim povezane nove tehnološke možnosti imajo velik vpliv v vseh gospodarskih panogah, kar velja tudi za turizem. Spletna stran hotela je ena izmed najpogostejših, a hkrati tudi najpomembnejših oblik prisotnosti samega hotela na spletu. Za uspešno poslovanje je potrebno internet poznati in ga razumeti kot komunikacijsko, distribucijsko in prodajno orodje. V diplomskem delu sem analiziral spletne strani petih mariborskih hotelov (Draš, City, Piramida, Betnava, Habakuk), jih med seboj primerjal iz vsebinskega, oblikovnega, grafičnega in tehnološkega vidika ter poskušal poiskati prednosti in pomanjkljivosti posameznih spletnih strani. Analiza je pokazala, da so poudarki vsebinske plati spletnih strani preučevanih hotelov na podajanju informacij o samem hotelu, njegovi dodatni ponudbi, kontaktnih informacijah in možnosti rezervacije. Spletne strani uporabnikom ponujajo prijetno izkušnjo, saj imajo dobro urejene, nedvoumne menije in so skladne celostni grafični podobi. Vse spletne strani so opremljene z dovolj slikovnega materiala, imajo dobro predstavitev ponudbe in objavljene kontakte, s pomočjo katerih lahko potencialni gostje stopijo v kontakt z osebjem hotela. Pomanjkanje vsebine opazimo pri povezavah na druge vsebine, vsebnosti obrazca za mnenje in iskalnega mehanizma. Nekaterih pomanjkljivosti se zavedajo tudi skrbniki preučevanih spletnih strani, saj so vsi izpostavili, da je spletno stran možno še nadgraditi. Zavedanje pomembnosti ne le spletne strani ampak tudi drugih aplikacij in možnosti, ki jih ponuja internet, je ključnega pomena za učinkovito marketinško komunikacijo z uporabniki.
Keywords: Spletna stran, hotelirstvo, vsebinske značilnosti, tehnološke značilnosti, grafične značilnosti, oblikovne značilnosti
Published in DKUM: 01.04.2016; Views: 1303; Downloads: 163
.pdf Full text (1,29 MB)

8.
Odnos med stopnjo zadovoljstva in zvestobo gostov v slovenskih hotelih
Petra Zabukovec Baruca, Žana Čivre, 2012, original scientific article

Abstract: V prispevku proučujemo odnos med stopnjo zadovoljstva in zvestobo gostov v hotelih. Z vidika hotela je ceneje in koristneje ustvarjati zveste goste kot iskati nove, zato se osredotočamo na zadovoljstvo kot enega izmed vplivnih dejavnikov glede na ponovni namen obiska hotela. V izvedeni empirični raziskavi ugotavljamo povezavo med gosti, ki so bili splošno bolj zadovoljni z bivanjem v hotelu, in njihovo namero ponovnega obiska hotela. Pri tem nas zanima tudi, kakšne so razlike med gosti, ki so prvič ali ponovno obiskali hotel, v stopnji zadovoljstva ter nameri ponovnega obiska. Z vidika hotela je na podlagi višje stopnje zadovoljstva večja verjetnost ponovnega nakupa, ki vodi v zvestobo, in zavezanost k partnerskim aktivnostim ter pozitivnim priporočilom hotela.
Keywords: hotelirstvo, zadovoljstvo, zvestoba, Slovenija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1694; Downloads: 65
URL Link to full text

9.
Nagrajevanje zaposlenih v (ne)birokratskih turističnih organizacijah: primer slovenskega hotelirstva
Metod Šuligoj, 2009, professional article

Abstract: Nagrajevanje zaposlenih v (ne)birokratskih turističnih organizacijah
Keywords: hotelirstvo, plače, nagrajevanje, zaposleni, birokracija, turizem, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1078; Downloads: 61
URL Link to full text

10.
Pogled menedžerjev in zaposlenih na kakovost delovnega življenja v slovenskem hotelirstvu
Metod Šuligoj, 2010, original scientific article

Abstract: Avtor ugotavlja, da je pri hotelirstvu poleg ekonomskega in pravnega zornega kota pomemben tudi sociološki vidik. Po splošni opredelitvi pojma kakovost delovnega življenja izpostavi več pomembnih elementov tega v hotelirstvu, npr. odnos med zaposlenimi in gosti, stopnjo avtonomije in delovne pogoje. V empiričnem delu je avtor še bolj konkreten in izpostavi štiri dimenzije kakovosti delovnega življenja: samostojno odločanje, samostojno reševanje konfliktov z gosti, inovativnost in kontrolo. Pri tem s pomočjo bivariatne analize ugotovi, da pri vseh dimenzijah, razen pri kontroli, obstaja statistično značilno različen pogled na kakovost delovnega življenja med menedžerji in zaposlenimi.
Keywords: manager, zaposleni, hotelirstvo, kakovost, management, vodenje, delovno okolje, delovni pogoji, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1325; Downloads: 72
URL Link to full text

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica