| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv modnih trendov na porast tekstilnih odpadkov
Martina Bučar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj hitre mode je omogočil vse večjo proizvodnjo oblačil, korelacijsko pa je le to vplivalo na nakupno vedenje potrošnikov - nižja cena oblačil, podobna kakovost, predvsem pa hitra odzivnost trga glede na povpraševanje so prednosti hitre mode.
Keywords: tekstil, odpadek, trend, moda, tekstilni odpadek, hitra moda
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 133; Downloads: 20
.pdf Full text (829,34 KB)

2.
Ekološko-kriminološki vidiki hitre mode : magistrsko delo
Ajda Potočnik, 2023, master's thesis

Abstract: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Keywords: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 440; Downloads: 93
.pdf Full text (934,57 KB)

3.
Vpogled v trajnostno poslovanje podjetij hitre mode z analizo trajnostnih poročil
Urška Krajnc, 2022, master's thesis

Abstract: Skrb za prihodnost našega planeta je v zadnjih letih čedalje bolj aktualna tematika pogovorov tako v osebnih, kot tudi v gospodarskih in političnih krogih. Z ozaveščanjem o vplivih našega delovanja na okolje se veča prepoznavnost koncepta trajnostnega razvoja, ki pomeni ” okoljski, družbeni in gospodarski razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogočal vsaj enako, če ne boljšo, kakovost življenja” (WCED 1987, povzeto po Rejc Buhovac et al., 2018, str. 10). Organizacije kot poslovni subjekti družbe imajo pri trajnostnem razvoju pomembno vlogo, saj s svojim delovanjem vplivajo tako na naravno kot tudi socialno okolje, v katerem delujejo. V kontekstu sodobnega poslovanja se tako odkrivajo vprašanja socialne (ne)pravičnosti ter onesneževanja okolja, kar med deležniki organizacij krepi zanimanje za trajnostno naravnanost njihovega delovanja. Organizacije informacije o svojih pobudah za trajnost in podatke o svojem trajnostnem delovanju predstavljajo v obliki javno dostopnih trajnostnih poročil. Organizacije najpogosteje poročajo o okoljskem, socialnem in finančnem poslovanju po načelih GRI (ang. Global Reporting Initiative). V magistrski nalogi smo se osredotočili na trajnostno poslovanje v modni industriji. Oblačilni in tekstilni sektor predstavlja pomemben del svetovnega gospodarstva, prav tako pa predstavlja tudi enega izmed največjih onesneževalcev. V zadnjih desetletjih se je modna industrija zaradi različnih sprememb v poslovnem okolju (predvsem globalizacije) bistveno spremenila in preoblikovala. Razvila se je t.i. hitra moda – gre za poslovni model oblačilne industrije, ki posnema najnovejše modne trende, jih masovno proizvaja po nizkih cenah ter jih hitro dostavi v maloprodajne trgovine (Sharama, 2020). V raziskovalnem delu magistrske naloge smo zato analizirali trajnostna poročila podjetij hitre mode. Zanimalo nas je o katerih trajnostnih tematikah izbrana podjetja poročajo ter kako trajnostno poslujejo na področju aktualnih problematik, s katerimi se sooča modna industrija. Za kriterij za analizo trajnostnih poročil smo izbrali GRI standarde (Globalna pobuda za poročanje o trajnosti), saj je to najpogostejši standard za poročanje o trajnosti. To nam je omogočilo tako primerjavo med leti kot tudi med izbranimi podjetji. Preučili smo trajnostna poročila za podjetji H&M in Indetex v letih 2017 in 2021. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili, da izbrana podjetja bolj celostno poročajo o okoljskem vidiku trajnosti kot o socialnem vidiku trajnosti ter da podjetji leta 2021 razkrivata več informacij o svojem trajnostnem poslovanju kot leta 2017. Med izbranima podjetjema je zaznati razliko v poročanju – predvsem o količini in načinu deljenih informacij. Z analizo trajnostnih poročil smo ugotovili tudi, da je je merljive okoljske dejavnike lažje ocenjevati kot socialne dejavnike.
Keywords: trajnost, trajnostno poslovanje, hitra moda, trajnostna poročila
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 672; Downloads: 138
.pdf Full text (2,45 MB)

4.
Hitra moda v maloprodajnem okolju
Klavdija Hötzl, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Hitra moda je v zadnjih nekaj letih doživela velik razcvet. S ponudbo oblačil po nizkih cenah in hitrem menjavanju trendov so ponudniki hitre mode dobili veliko pozornost odjemalcev, še posebej mladih žensk, ki so rade v trendu. Ker so uspeli skrajšati čas proizvodnje in dobave na minimum, lahko neprestano predstavljajo novosti na prodajnih policah, s čimer še bolj privabijo odjemalce. Porabnik namreč prav zaradi tega prodajalne obišče večkrat, da vidi, če je kaj novega na voljo. Prav tako zaradi nizkih cen odjemalec ne čuti nekega finančnega bremena ob nakupu tovrstnih oblačil, zaradi česar po nakupu ne čuti velike krivde. Nekateri pa ravno zaradi nizkih cen potrošijo preveč denarja in kupujejo impulzivno, kar pa vodi v negativne ponakupne posledice. Po drugi strani pa vse ni tako enostavno, kot se zdi. Ponudniki morajo biti ves čas v koraku s časom, da na policah predstavljajo le najnovejše trende, ki pa so lahko moderni zgolj malo časa. Prisiljeni so dobro spremljati povpraševanje in ob pravem času porabnikom ponuditi izdelek, ki si ga želijo. V ozadju vsega tega pa stoji mnnožična proizvodnja in maksimiranje dobička. Če želi ponudnik dati na trg nek izdelek po tako nizki ceni, mora dobavljati po zelo nizkih stroških, s čimer se proizvodnja seli v manj razvite države in se med drugim spodbuja nizko plačano delo. Poleg tega tudi kvaliteta izdelkov ni najboljša, saj so uporabljeni slabši materiali, da lahko proizvajajo s čim manjšimi stroški.
Keywords: maloprodaja, hitra moda, kvaliteta, potrošnja, vedenje odjemalcev
Published in DKUM: 14.12.2017; Views: 1726; Downloads: 232
.pdf Full text (945,97 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica