Search the digital library catalog

Abstract: Namen raziskave je bil razviti znanstveno utemeljen model laične podpore za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB), z ali brez arterijske hipertenzije (AH), in ovrednotiti vlogo te podpore z vključitvijo usposobljenih oseb za njeno izvajanje. To bi omogočilo nadgradnjo celostne oskrbe teh bolnikov na primarni zdravstveni ravni v Sloveniji. Metode: Pilotna prospektivna intervencijska raziskava tipa pred/potem, z uporabo mešane metodologije, je potekala od maja 2021 do decembra 2023 v urbanem okolju Zdravstvenega doma Ljubljana in ruralnem okolju Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Z namenskim vzorčenjem so bili v dvomesečni strukturirani izobraževalni program vključeni posamezniki s SB, z ali brez AH (n=36), da bi postali usposobljeni za nudenje laične podpore drugim bolnikom (n=226). V skupinah do 10 bolnikov so se srečevali enkrat mesečno, tri mesece zapored. Podatki so bili zbrani iz zdravstvene dokumentacije, kliničnih meritev, vprašalnikov, intervjujev in fokusnih skupin. Rezultati: 31 udeležencev (stopnja zadržanja 86,1 %) je postalo usposobljenih za nudenje laične podpore, s povprečno starostjo 63,9 let (SD 8,9), med njimi 67,7 % žensk. Usposabljanje je bilo ocenjeno kot izvedljivo, visoko sprejemljivo in učinkovito. Znanje udeležencev o SB (p<0,001) in AH (p=0,024) se je po usposabljanju pomembno izboljšalo, prav tako se je po šestih mesecih zmanjšal njihov indeks telesne mase (ITM) (p=0,020). Treh srečanj laične podpore se je udeležilo 200 bolnikov (stopnja zadržanja 88,5 %), s povprečno starostjo 68,3 let (SD 10,5), med njimi 51 % moških. Srečanja so se izkazala za izvedljiva, visoko sprejemljiva in učinkovita, saj se je opolnomočenje bolnikov pomembno izboljšalo (p<0,001). Multivariatni linearni regresijski model je pokazal pomembno povezavo med opolnomočenjem in nižjo starostjo (p=0,009), s prebivanjem v ruralnem okolju (p<0,001) in odsotnostjo zdravljenja z antihiperglikemičnimi zdravili (p=0,015). Zaključek: Za izboljšanje (samo)oskrbe oseb s SB in AH je ključno, da se laična podpora sistematično vključi v zdravstveni sistem kot del kontinuuma celostne oskrbe. Potrebne so nadaljnje raziskave za preučitev dolgotrajnih učinkov in strategij širše implementacije.
Keywords: laična podpora, sladkorna bolezen tipa 2, hipertenzija, opolnomočenje, primarno zdravstveno varstvo
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (8,75 MB)

Abstract: Purpose: Ambulatory blood pressure monitoring (ABPM) is increasingly being used in general practice, but there is a lack of information about the attitudes of general practitioners and their patients about the use of ABPM inprimary care in Europe. Methods: Cross sectional survey performed on consecutive patients with uncontrolled hypertension treated by at least two different antihypertensive drugs and referred for ABPM in 38 general practicesin Slovenia. Patients and physicians completed a questionnaire about their satisfaction with, attitudes about and acceptance of ABPM in general practice; the latter two were assessed using 5 point Likert scales. Results: We obtained complete data for 185 patients; 95 female (51.4%) and 90 (48.6%) male, aged 37 to 79 years (mean 59.5, SD 9.5 years). 106 (67.3 %) patients were completely satisfied with the instructions given before ABPM. Patients found ABPM an acceptable method of blood pressure control. They believed that ABMP helped to reach better blood pressure control (Likert scale: 4.46, SD 1.03) and valued having access to ABPM in general practice (Likert scale: 4.65, SD 1.01). General practitioners strongly believed that ABPM was acceptable to patients, improved patient and physician interest in blood pressure control, improved compliance with treatment and reduced prescription of antihypertensive drugs. They recognised ABPM as being most valuable in cases of patients with suspected white-coat hypertension (Likert scale: 4.79, SD 0.49). Conclusions: Patients and general practitioners find ABPM to be an acceptable method for investigating blood pressure. Patients value being able to access ABPM in general practice rather than in a specialist setting.
Keywords: arterijska hipertenzija, 24-NMKT, stališča, sprejem, družinska medicina
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 165; Downloads: 5
Full text (115,71 KB)
This document is also a collection of 1 document!

Abstract: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Keywords: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 425; Downloads: 62
Full text (3,15 MB)

Abstract: Uvod: Povišan krvni tlak oziroma hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja srčno-žilnih in ledvičnih obolenj. Biološko starost lahko izračunamo na podlagi klinično merljivih parametrov. Metode: Z namenom analize korelacije med hipertenzijo in biološko starostjo in njuno povezanostjo s smrtnostjo smo analizirali podatke iz podatkovne zbirke NHANES, ki vsebuje podatke o zdravstvenem stanju ameriških prebivalcev. Iz podatkovne zbirke NCHS pa smo pridobili podatke o smrtnosti. Izračunali smo biološko starost in analizirali statistično pomembnost razlik v krvnem tlaku in biološkem staranju med različnimi demografskimi skupinami. Z modelom logistične regresije smo primerjali napovedno moč krvnega tlaka in staranja na smrtnost. Paciente smo razdelili v tri skupine glede na hipertenzivni status ter primerjali statistične parametre med njimi. Rezultati: Zaznali smo nizko korelacijo med krvnim tlakom in kronološko ter biološko starostjo, statistično pomembne razlike v biološkem staranju, ter krvnim tlakom in spolom. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med nekaterimi, ne pa vsemi rasami. V analizi skupine hipertenzivnih pacientov nekatere razlike med demografskimi skupinami zbledijo. Izmed vseh testiranih spremenljivk se je kot najmočneje povezana s smrtnostjo pokazala ocena biološke starosti na podlagi krvnih meritev. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave izpostavljajo pomen biološke starosti pri nastanku hipertenzije, nakazujejo razlike v krvnem tlaku med demografskimi skupinami in pomen biološke starosti pri oceni tveganja smrtnosti.
Keywords: hipertenzija, krvni tlak, biološko staranje, smrtnost, logistična regresija
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 561; Downloads: 99
Full text (1,32 MB)

Abstract: Uvod: Visok krvni tlak predstavlja enega večjih zdravstvenih problemov modernega sveta. V hitrem tempu življenja se je težko izogniti dejavnikom tveganja, zaradi česar sta visok krvni tlak in posledično kardiovaskularne bolezni eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Mnogi nefarmakološki ukrepi so se v številnih raziskavah izkazali kot učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka. Namen zaključnega dela je raziskati, kako učinkovit je ukrep zmanjšanega vnosa soli v prehrani za znižanje krvnega tlaka. Metode: V zaključnem delu je bila sistematično pregledana znanstvena literatura na temo vpliva zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo tematske analize. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 virov. V analizi in sintezi identificiranih virov je kot glavna tema izpostavljen vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak, ki je bila oblikovana na podlagi primarnih podtem (I) dieta z zmanjšanim vnosom soli, (II) uporaba nadomestkov soli in (III) intervencije za spremembo vedenja. Dieta z zmanjšanim vnosom soli se je izkazala kot zelo uspešen ukrep zoper visokemu krvnemu tlaku, še posebej v kombinaciji z zdravstveno-vzgojnim izobraževanjem v zvezi s pomenom reguliranja dnevnega vnosa soli, ki se je tudi kot samostojna intervencija izkazala kot uspešna. Prav tako sta se kot uspešen ukrep za zniževanje krvnega tlaka izkazala uporaba nadomestkov soli z manjšim deležem natrija in uporaba pripomočkov za samokontrolo nad dnevnim vnosom soli. Razprava in sklep: Ker število oseb z visokim krvnim tlakom narašča, je pomembno, da je splošna populacija poučena o visokem krvnem tlaku, dejavnikih tveganja ter nefarmakoloških ukrepi zoper njega, saj so nefarmakološki ukrepi učinkoviti in lahko razbremenijo zdravstveni sistem ter zmanjšajo stroške zdravljenja.
Keywords: visok krvni tlak, dieta z nižjim vnosom soli, vnos soli, arterijska hipertenzija
Published in DKUM: 18.11.2022; Views: 896; Downloads: 223
Full text (537,71 KB)